Zadnji primer na Gorenjskem, ko so v zdravstvenem domu v Kranju s pretečenim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepili 22 malčkov, je znova obudil dileme o upravičenosti obveznega in tudi neobveznega cepljenja. Podžgala jih je še novica iz Francije, da naj bi zaradi cepiva gardasil, ki varuje pred okužbami s humanimi papiloma virusi in posledično pred rakom na materničnem vratu, 15-letno dekle pristalo na vozičku in skorajda popolnoma oslepelo in oglušelo. Nasprotniki cepljenja svarijo pred stranskimi učinki, ki jih je farmacevtski industriji izjemno težko dokazati, in pred nevarnimi učinkovinami v cepivih. Zdravstvena stroka nasprotno miri, da so denimo količine aluminija ali živega srebra v cepivih neznatne oziroma veliko manjše, kakor jih dobimo z eno samo konzervo tunine.
V Sloveniji je med predšolskimi otroki precepljenost proti ošpicam, rdečkam, mumpsu, tetanusu, davici in oslovskemu kašlju v zadnjih letih nad 96 odstotki, slabi štirje odstotki ali približno 800 otrok se vsako leto cepljenju upravičeno ali neupravičeno izogne. Veliko večje je omahovanje pri neobveznih cepljenjih, kakršna so cepljenja proti virusom gripe, humanim papiloma virusom, virusu klopnega meningoencefalitisa in pnevmokokom. Proti virusu gripe se na leto cepijo štirje odstotki Slovencev, proti humanim papiloma virusom pa se je v šolskem letu 2011/2012 cepila polovica šestošolk. Prav precepljenost proti papiloma virusom je ena tistih, kjer si zdravstveni strokovnjaki želijo boljših rezultatov. Mama dveh majhnih hčera, ki ne želi biti imenovana, se bo za cepljenje svojih otrok proti humanim papiloma virusom odločila, saj se je sama soočila z okužbo in kot pravi, se lahko le hitremu ukrepanju njenega ginekologa in zdravnika zahvali, da so bili dovolj manjši medicinski posegi in da se okužba ni razvila v raka materničnega vratu. »To ni virus iz neke hipotetične oziroma eksotične države, to je virus, ki je tukaj med nami in stranski učinki so malenkostni v primerjavi s prednostmi, ki jih prinaša cepljenje,« meni mama.
V cepivih aluminij in živo srebro
A vsi ne menijo tako. Najpogostejši očitki cepivom gredo na račun vrste škodljivih in neželenih stanskih učinkov. Zdravnik doc. dr. Marko Vudrag iz Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica meni, da gre za mit. »Cepiva, kot vsa zdravila, lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar nobeden od njih praviloma ni tako resen kot bolezen, ki jo preprečujejo,« meni in dodaja, da od lanskih 630.000 vbrizganih odmerkov cepiva otrokom v evidenci stranskih učinkov ni zabeleženih resnih posledic. Odgovarja tudi na očitke, da cepiva vsebujejo zdravju škodljiva aluminij in živo srebro. Pojasnjuje, da se aluminij v cepivih že desetletje uporablja kot pomagalo in je zelo pomemben pri uspehu cepljenja, a da so količine, ki jih dobimo s cepljenjem, veliko manjše, kot jih je Svetovna zdravstvena organizacija določila za dovoljene dnevne odmerke. Veliko več aluminija v telo dobimo iz posod, v katerih kuhamo, in iz vodovodnih cevi, meni zdravnik. Živo srebro je po njegovem vedenju ukinjeno iz cepiv, prav tako cepiva, ki se uporabljajo v Sloveniji, ne vsebujejo tiomersala – snovi, ki vsebuje živo srebro in prepreči onesnaženje cepiva z bakterijami ali glivami. A tudi če bi jih, Vudrag miri, da konzerva tunine in celo materino mleko vsebujeta večje koncentracije živega srebra kakor odmerek cepiva.
Večina strokovnjakov si je edina, da je najučinkovitejše zdravljenje cepljenje, mnogi mu pravijo kar čudež medicine. Pa se zna izkazati, da bomo čez deset let ugotovili podobno kot sedaj ugotavljamo za antibiotike – da zaradi nespametne uporabe ti niso več učinkoviti? Vudrag tega ne želi povsem zanikati. »Lahko da se bo v prihodnje današnje vedenje kaj spremenilo, a znanost je v tem času toliko napredovala, da bi morebitno nevarnost spoznali in pravočasno ukrepali,« je prepričan.
Nizka precepljenost proti gripi
V Sloveniji se je že začelo cepljenje proti sezonski gripi. V povprečju se proti virusom sezonske gripe cepijo štirje odstotki Slovencev, med njimi 11 odstotkov zdravstvenih delavcev in dobra šestina starejših od 65 let. Slovenski zdravniki ne skrivajo, da bi si želeli boljših rezultatov, predvsem med zdravstvenimi delavci, ki so obenem tudi zgled drugim. Tudi cilj Evropske unije, da bi do leta 2015 dosegli 75-odstotno precepljenost rizičnih skupin (mednje spadajo majhni otroci, kronični bolniki in starejši nad 65 let), se zdi težko uresničljiv. »Gripa ima lahko zelo hud potek, najbolj ogroženi so otroci, nosečnice, starejši ljudje in kronični bolniki,« pojasnjuje Mario Fafangel iz novogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo. Obenem opozarja tudi na cepljenje proti pnevmokokom. Zaradi okužbe z njimi na svetu na leto umre okoli milijon otrok, tudi cepljenje v Sloveniji še ni splošno sprejeto. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se je leta 2011 proti okužbam s pnevmokoki, ki lahko povzročijo pnevmokokni meningitis, bakteriemijo, pljučnico ali vnetje srednjega ušesa, cepilo 3020 ljudi.
Zdravniki menijo, da bi s povečanjem deleža cepljenih proti pnevmokoknim okužbam med majhnimi otroki, kroničnimi bolniki in osebami, starimi 65 let ali več, lahko zmanjšali število obolelih. Zato Vudrag daje pobudo, da bi tudi omenjeno cepljenje postalo del zagotovljenega programa cepljenj, katerega stroške krije država. Na Inštitutu za varovanje zdravja pojasnjujejo, da je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za otroke že vključeno v programe cepljenja večine evropskih držav, pomembno pa je zato, ker se z njim pri predšolskih otrocih predvidoma zmanjša obolevnost z invazivnimi pnevmokoknimi okužbami, pnevmokoknimi pljučnicami in vnetji srednjega ušesa. Zmanjšalo bi se število hospitalizacij, manj bi bilo predpisovanja antibiotikov, s tem pa bi se zmanjšala tudi odpornost povzročitelja proti antibiotikom.
Na IVZ so že leta 2011 pripravil predlog širitve programa omenjenega cepljenja, lani pa ga je potrdil tudi Zdravstveni svet. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam bo tako v program cepljenja predvidoma umeščeno v začetku leta 2015 in bo prostovoljno.
Cepljenje včasih pametno tudi odložiti
Dr. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja pojasnjuje, da sta previdnost pri cepljenju ali odložitev slednjega potrebni takrat, ko je prejemnik cepiva akutno bolan. Samo zdravljenje z antibiotiki pa ni razlog, da bi cepljenje odložili, prav tako ne izcedek iz nosu brez povišane temperature ali driska. »Pri akutni bolezni cepljenje odložimo do okrevanja, da ne pripisujemo cepljenju simptomov zaradi bolezni ali poslabšanja,« pojasnjuje. Je pa cepljenje z nadaljnjimi odmerki cepiva kontraindicirano, če je cepivo prejemniku po prvem odmerku sprožilo anafilaktično reakcijo ali če je slednji preobčutljiv za katero od sestavin določenega cepiva, denimo jajca ali neomicin, ali pa je alergičen na lateks, iz katerega so narejene brizge. Takrat oseba ne sme biti cepljena. Izjema glede nekaterih cepljenj so tudi bolniki s hudo imunsko oslabljenostjo, okuženi z virusom HIV in nosečnice. »Čeprav ni dokazov, da bi katero koli živo cepivo, razen cepiva proti črnim kozam, povzročilo okvaro ploda, se nosečnic ne cepi z živimi cepivi. Mrtva cepiva ne morejo povzročiti okužbe matere ali ploda, kljub temu pa nosečnice cepimo z mrtvimi cepivi le v primerih, ko je zaščita potrebna takoj, denimo proti tetanusu ob poškodbi, ali pa je cepljenje za nosečnice priporočljivo zaradi virusov gripe in oslovskega kašlja,« še pojasnjuje Grgič-Vitkova.
