Pogovor z novim predsednikom GZS: Novi izzivi mladega upokojenca

Da imata Kolar in Levak tesne sorodstvene vezi, je mogoče hitro razbrati po pogovoru. Sta namreč polbrata, oba predana gimnastičnemu športu. Kolar to že dolgo dokazuje kot trener in funkcionar, Levak pa je odločen, da bo pustil še večji pečat v trofejnem slovenskem športu. Omeniti kaže še dejstvo, da je statut GZS takšen, da posamezniku omogoča vodenje zveze najdlje dva mandata, kar je poglavitni razlog, da je v slovenski gimnastiki prišlo do menjave na najvidnejšem mestu.

»V mednarodnih krogih sem predsednik nadzornega odbora Evropske gimnastične organizacije (UEG). Na leto imamo tri do štiri srečanja odbora, ob koncu leta pa pregledujemo poslovna poročila in iščemo anomalije. Leta 2009 smo namreč v Tel Avivu odkrili nepravilnosti, kar je bilo precej medijsko izpostavljeno in je imelo posledice pri nadaljnjem vodenju UEG,« nam je uvodoma pojasnil Ivan Levak.

Pri svojem delu sem zelo dosleden, tudi od zunanjih sodelavcev pričakujem konkretnost. Zato bo moj bazični cilj pri vodenju gimnastične zveze ustvarjanje pozitivnega vzdušja z animacijo vseh članov.

Vesel sem, da bom na gospodarskem področju sodeloval z novim podpredsednikom zveze Jernejem Ostermanom in Mojco Hrženjak, ki bo predsednica odbora za gospodarstvo znotraj GZS. Z Ostermanom bomo imeli pokrit hotelski segment. Hrženjakova pozna naše delo že iz preteklosti. Kar zadeva strokovni del, je s Sebastjanom Piletičem odlično pokrit. Velik poudarek bomo namenili množičnosti in regionalizaciji, za kar bo še naprej zadolžen nekdanji predsednik Klemen Bedenik, ki je tudi začetnik tega projekta.

Nedvomno je k odločitvi pripomoglo tudi dejstvo, da bom imel kot upokojenec nekaj več časa. Verjamem, da lahko slovenski gimnastiki nekaj ponudim. Vstopam v dober ambient, ki bo sledil strategiji razvoja od leta 2011 do 2020. To je ustava naše zveze. Radikalne spremembe znotraj gimnastike niso potrebne. Večji poudarek bomo namenili povezovanjem med klubi in zvezo. Z vsemi klubi se bomo povezali osebno, ne korespondenčno. V klubih je namreč ogromno ljudi, ki jih lahko vključimo v delovanje.

Natančnejše stanje bo znano ob koncu leta. Stanje ni pozitivno, a rdeče številke niso takšne, kot so bile nekoč. Od četrtka do nedelje bo v Portorožu volilni kongres UEG, od katerega bomo dobili nekaj finančnih sredstev.

V primeru, da bomo na omenjenem kongresu pridobili projekt »Golden age 2016«, bomo po mojem mnenju priplavali na površje. Gre za projekt gimnastičnih seniorjev, ki naj bi jih v tri primorska mesta – Portorož, Piran in Koper ali Izolo – prišlo med 1500 in 2500. V Portorožu bomo kandidirali tudi za izvedbo evropskega prvenstva v gimnastiki, trije naši člani pa bomo skušali biti uspešni pri volitvah v mednarodni organ. Jaz bom kandidiral za vnovični položaj predsednika nadzornega odbora UEG, Bedenik bo kandidiral za položaj v izvršnem odboru, Špela Dragaš pa za položaj v tehničnem komiteju v ritmični gimnastiki.

Projektna dokumentacija je narejena, tako da smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zavezal se bom, da po 40 letih obljub Miru Cerarju končno izpeljemo projekt nacionalnega gimnastičnega centra. V zadnjem času smo izgubili še prostore Narodnega doma v Tivoliju in smo kot ptice selivke v iskanju vadbenih prostorov. Tako ne gre več nikamor. Če želimo vaditi preskok, moramo odpirati vrata. V takšnih razmerah nimamo perspektive, zato bo center temelj vsega.

Predvidoma naj bi se konec leta 2015 začelo graditi. Če se bo kaj prej, bo v hiši še večje veselje.

Potem bodo največ posledic nosili tekmovalci. Tudi tisti, ki smo zadolženi za projekt, ter organi, ki bi morebiti preprečili gradnjo novega centra. A verjamem, da do tega ne bo prišlo.

Na volilni skupščini je bila Branka Vajngerl s Fakultete za šport izvoljena na položaj predstavnice svoje panoge znotraj GZS. Prepričan sem, da smo z Branko dobili najbolj kompetentno osebo. V ritmični gimnastiki imamo v Sloveniji zelo dober potencial, a je zaradi vrtičkarstva prekinjen. Treba bo povezati niti med sabo, kar bo lahko storila tako neodvisna oseba, kot je Branka Vajngerl.

S programom regionalizacije, ki sem ga omenil prej, smo pritegnili nove člane. Prek šol smo dobili nove vpise. Takšno strategijo bomo nadaljevali. Naš cilj je, da talenti pokažejo svoje znanje na tekmah, medtem ko se zavedamo, da v rezultatskem smislu ne bomo več dosegali tako odmevnih uspehov kot v bližnji preteklosti. Zato moramo delati na mladih, hkrati pa nas lahko še z marsikatero lepo uvrstitvijo razveselijo Mitja Petkovšek, Sašo Bertoncelj in Alen Dimic.