Ko potrebuje človek nekaj dobre volje, je Ilka Štuhec pravi naslov, da potrka na njena vrata. Mariborčanka vedno navdušuje s svojo pozitivnostjo in nasmejanostjo. Naj ji gre v življenju še tako za nohte, vedno zna iz sebe potegniti pozitivne stvari, ki jo ženejo naprej. Članica Branika z opremo Rossignol je povsem predana svojemu poslu ter izžareva izjemno energijo po uspehu. Veliko težkih trenutkov je namreč doživela na svoji športni poti. Veliko noči je preležala v bolnišnicah ter garala po številnih kolenskih operacijah. A volje po vrnitvi na smučarski vrh ni izgubila niti za hip, čeprav je skoraj tri sezone najboljše na svetu, med katerimi je veliko vrstnic, ki jih je nekoč premagovala, spremljala po televiziji.
Pogovor s Štajerko razkriva, da je zunanji videz vendarle nekoliko drugačen od notranjega stanja. Globoko v sebi je 23-letna alpska smučarka izjemno tekmovalna in nima najboljšega mnenja o preprekah, ki ji skušajo preprečiti vrnitev na vrh. A jih zna potisniti na stranski tir in vztrajno slediti svoji poti. Na njej sledi tudi Roku Petroviču oziroma pripravi nekdanjega šampiona na tekmo. Občuduje namreč njegovo hladnokrvnost pred tekmo, ki se ji želi približati.
Zmagovalka po duši
Ilka Štuhec je bila v najstniških letih velik, morda celo največji up slovenskega alpskega smučanja. Mariborčanka je bila izjemno trofejna v mlajših kategorijah. Imela je sloves zmagovalke. Ko je prišla v igro za najvišja mesta, je tekmice praviloma premagovala in se kitila z največjimi uspehi. Naslovi mladinske svetovne prvakinje kažejo, da je bila Ilka Štuhec izjemno vsestranska smučarka. Leta 2007 je bila najboljša v svoji konkurenci v slalomu in kombinaciji, leto kasneje še v smuku.
Ob Ilki je bila ves del njene kariere mama Darja Črnko, ki je znala povedati, da je lahko kljub tesnim vezem zelo neizprosna. Mama je v preteklosti povedala, da imata s hčerko tihi dogovor, da če katera izmed njiju ne bi bila več zadovoljna z medsebojnim sodelovanjem, lahko mirno odide. Mama je imela največjo vlogo, ko sta se s hčerko v sezoni 2008/2009 odločili, da ta začne samostojno pot. Tedaj so bili smučarkini najtežji časi, saj je bila vrnitev zaradi številnih operacij zelo počasna, povrhu pa je morala vrniti Smučarski zvezi Slovenije okoli 45.000 evrov. Pravilnik o pravicah in dolžnostih tekmovalcev v panogi za alpsko smučanje v sedmi alineji četrtega člena namreč določa, da mora smučarka, ki se želi pred 25. letom (moški pred 27.) odpraviti na samostojno pot, povrniti zvezi 70 odstotkov vloženega denarja iz zadnjih štirih sezon. Od tega zneska SZS obdrži 70 odstotkov sredstev, 30 odstotkov pa jih prejme matični klub. V tistem času je Ilka Štuhec vložila vse svoje prihranke, in če ne bi šlo za družinski projekt s podporo matičnega kluba Branik, je vprašanje, ali bi sploh še lahko nadaljevala smučarsko kariero.
Zaradi poškodb kolena sta Ilka in mama hodili od Poncija do Pilata, da bi rešili težave mlade športnice in v »orodje« Mariborčanke vložili ogromno denarja. Sezone so minevale, Ilka pa se je karavani svetovnega pokala priključila zgolj na kakšni tekmi. Štajerka je prvič startala v svetovnem pokalu marca 2007 na finalu v Lenzerheideju, ko si je slalomski nastop zagotovila kot mladinska svetovna prvakinja. Prve točke svetovnega pokala je osvojila leto kasneje z 22. mestom na smuku v Crans Montani, dan kasneje pa je bila v superkombinaciji dvanajsta. Vonj denarja po uspehih, ko se je prvič v svetovnem pokalu uvrstila do desetega mesta, je začutila predlani na uvodnem smuku sezone v Lake Louisu, kjer je presenetila s šestim mestom. Tedaj je izkoristila ugodne vremenske razmere, dosežku pa se v nadaljevanju sezone ni več približala.
Proti svetovnemu vrhu z veleslalomskim napredkom
Ilka Štuhec je po tem, ko se je vrnila na bele strmine, ves čas poudarjala, da se ima še vedno za vsestransko smučarko, ki se zaradi spleta naključij bolj posveča treningu hitrih disciplin. Te je namreč med sezono izjemno težko trenirati, na tekmah svetovnega pokala pa sta pred tekmami najmanj dva treninga, povrhu pa je zagotovljena tudi maksimalna varnost. Hkrati je priznavala, da je preboj proti vrhu v hitrih disciplinah nekoliko lažji, saj je manj specialistk kot v obeh tehničnih disciplinah.
V lanski sezoni, ko se je v smuku uvrstila v finale svetovnega pokala v Lenzerheideju, kjer je zaradi slabega vremena sicer tekma odpadla, se je nazorno videlo, da nujno potrebuje boljši veleslalom, če želi na tehnično zahtevnejših terenih v hitrih disciplinah konkurirati najboljšim. In prav veleslalomu se je med pripravami na novo sezono najbolj posvetila. Na uvodni tekmi v Söldnu se je kvalificirala v slovensko reprezentanco. Čeprav je na ledeniku Rettenbach odstopila na prvi progi, so dali njeni veleslalomski zavoji slutiti, da je naredila velik napredek. Tega je potrdila predvčerajšnjim v Beaver Creeku, kjer se je s številko 67 prvič v karieri uvrstila med dobitnice veleslalomskih točk, s četrtim mestom na superveleslalomu pa je prišla še do posamične uvrstitve kariere. Ne glede na to, kako se bo sezona odvijala naprej, bo Ilka Štuhec, če bo le zdrava, v naslednjo sezono lahko vstopila še boljša in samozavestnejša, saj ima še precej rezerv.
Zaradi vseh poškodb je blišč velikega tekmovanja okusila šele februarja letos na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, kjer je s šestim mestom na superveleslalomu pokazala, da je tekmovalka za velika tekmovanja. Letos bo okusila še olimpijski blišč. V Sočiju si bo sicer res šele nabirala olimpijske izkušnje. Toda v Rusijo ne bo pripotovala zgolj kot članica slovenske olimpijske reprezentance, temveč bo njena predstavnica v boju za najvišje uvrstitve.
