Parada je potekala pod sloganom, ki je retoriko nesvobode privedel do absurda. »Imamo družino – tisočletni hrvaški sen!« so vzklikali geji.

Seveda imajo družino! Saj ne gre za to. Kdor se je minulo nedeljo spraševal, kako je mogoče, da Hrvati na referendumu glasujejo o tem, ali naj se v ustavo zapiše, da je zakonska zveza zveza med moškim in žensko, je moral prebrati obrazložitev ustavnega sodišča. Zagrebški sodniki so pred referendumom resda nekoliko sprenevedavo pojasnjevali, da referenduma ne morejo preprečiti, ker tega od njih nihče ni zahteval. So pa organizatorjem na lep način sporočili, da je njihova ideja »blesava«. Na Hrvaškem namreč veljajo tako zakoni kot vsi drugi členi ustave in noben referendum ne more izbrisati dejstva, da država vsem zagotavlja enakopravno sobivanje in uživanje pravic. Tako ali drugače.

Izid nedeljskega referenduma je navzven res videti strašen, saj je ustava prelepo besedilo, da bi jo spreminjali v nazadnjaški klerikalni frustrirani spisek želja. A v resnici sam izid, sprememba ustave, ni zelo strašen. Ustavo bo treba v tem delu pač brati z rezervo, tako kot bo treba brati z rezervo slovensko ustavo v delu, ki govori o »zlatem« fiskalnem pravilu. Tudi to je bilo Sloveniji v nekakšnem hipnotičnem transu vsiljeno, bistvena pa je vsakokratna zakonodajna izvedba ustavnih pravil.

Bistven problem, kot so včeraj zapisali tudi v najboljšem hrvaškem časopisu, reškem Novem listu, ni v izglasovanem, ampak v tistem, kar ni bilo izglasovano. Družbeno zlo se resda manifestira v vsakokratnih akcijah ljudomrznežev, a podlaga za to, kar nad manjšinami izvajajo manjšine, je pasivnost večine. Večina je pač ostala doma predvčerajšnjim na Hrvaškem, kjer je na volišča prišla samo tretjina volilnih upravičencev, pa tudi lani v Sloveniji ob glasovanju o družinskem zakoniku ter leta 2003 ob glasovanju proti izbrisanim. So ljudje ostali doma, ker bi nasprotovali pravicam Drugih? Gotovo ne. Če bi, bi se že potrudili sprehoditi tistih sto metrov do volilne skrinjice.

Doma so ostali, ker jim je bilo vseeno.

Neopredeljenost večine je vedno podlaga za izvajanje diskriminatornih akcij. Statistiki so izračunali, da je v nedeljo spremembo hrvaške ustave dosegla zgolj četrtina volilnih upravičencev. Hrvaški premier Zoran Milanović ve, da se utegne ta »vaja v slogu« kmalu ponoviti na referendumu o cirilici. Potem bo že spet dišalo po vojni. A kaj ko so na Hrvaškem – da bi zagotovili njen vstop v EU – ravno nedavno iz referendumske zakonodaje umaknili določilo o kvorumu za veljavnost referenduma. Zdaj ga bodo bržkone vračali. Nekaj od tega je bilo, da bi preprečili zlorabe referendumov, v Sloveniji postorjenega letos.

Vendar, dokler so ljudje tiho, ne pomaga nič. Zlonamerne ideje najdejo vedno nove poti. Hannah Arendt, velikanka dvajsetega stoletja, je temu rekla »odsotnost kritičnega razmišljanja«: ljudi odvažajo s tovornjaki, a vsi strmijo v prazno. Dokler tovornjaki ne pridejo še ponje.