O ukrepih za modernizacijo države pa je Pahor povedal, da bodo organi strank preučili, kaj bi lahko bila vsebina usklajevanja. »V prihodnjem letu boljši gospodarski kazalci niso dovolj, da bi kot družba lahko izplavali,« je poudaril.
Predsedniki strank bodo o rezultatih stresnih testov bank obveščeni prej kot javnost
Premierka Bratuškova je po srečanju za novinarje povedala, da so danes potekali konstruktivni pogovori in da upa, da se bodo povedanega vsi držali. Potrdila je, da bo sestanek prvakov strank ponovno sklicala, ko bodo znani stresni testi bank.
Predsednike strank je obvestila tudi, da jih bo o rezultatih stresnih testov obvestila še preden bo o tem obveščena javnost. Obvestila jih bo, kot zagotavlja, tudi o predlaganih ukrepih vlade, ki bodo potrebni za sanacijo bank. Še enkrat je opoziciji ponudila usklajevanje glede zakona o Slovenskem državnem holdingu in tudi glede zakona o fiskalnem pravilu, ki bo po njenem mnenju v kratkem na mizi.
Marca koalicijska pogodba za naslednji dve leti
Na današnjem sestanku so se po besedah premierke dogovorili, da bodo do začetka marca, ko bo koalicija že pripravila koalicijsko pogodbo za prihodnji dve leti, povedali, kaj so glavne usmeritve vlade. Na podlagi tega se bo opozicija odločila, v katerem delu želi sodelovati. Do začetka marca pa bi dogovorili usklajevanje teh ključnih zakonskih in drugih rešitev za razvoj ter modernizacijo Slovenije, je povedala premierka.
Premierka je pojasnila, da z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom še ni imela sestanka, srečala pa naj bi se še v tem tednu.
Za KPK se lahko prijavi vsak, ki meni, da je za to delo kompetenten
Pahor je potem, ko je v petek odstopil senat protikorupcijske komisije, med ključne teme uvrstil še razpravo o ukrepih za boj proti korupciji. Kot je pojasnil, si bo prizadeval, da v naslednjih mesecih obravnavali in morda tudi sprejeli katerega od ukrepov za odpravo ovir za uspešen boj proti korupciji. Na sestanku danes je dejal, da bi lahko imeli že 1. marca izvoljeno novo Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Že ta teden pa bo dal poziv, da se lahko za člana komisije prijavi vsak, ki meni, da je za to kompetenten.
Povedal je, da se je pogovoril s senatom KPK in trojico skušal prepričati, da ne bi odstopila. Glede večje pristojnosti KPK je povedal, da ni mogoče iti v podzemlje s kavno žličko. »Korupcija je prisotna v vseh državah, kriza pa jo je pri nas le še bolj razkrila,« meni Pahor. Prepričan pa je, da potrebujemo podobne institucije, ki bodo korupcijo pomagale preprečevati. Predsednik je tudi sprejel odgovornost, da čim prej sprejme imenovanje senata KPK.
Pri tem je Bratuškova razočarana, ker sama ni dobila podpore za predlog, da bi se vse politične stranke zavezale k temu, da se vzdržijo vsakega javnega in političnega obračunavanja z nosilci institucij pravne države, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj. Kljub temu napoveduje, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da se bo delo teh institucij krepilo tudi s spremembo zakonodaje, če bo to potrebno.
PS večino volilnih sprememb podpira, SD in DeSUS pa ne
Na današnjem sestanku so se sicer dogovorili, da bodo do predvidoma konca januarja 2014 zainteresirane parlamentarne stranke na svojih organih obravnavale predlog sprememb in dopolnitev volilnega sistema, da bodo volivci imeli odločilen vpliv na podelitev poslanskih mandatov. Po Pahorjevih besedah gre za uvedbo obveznega preferenčnega glasu, ukinitev obstoječih volilnih okrajev in odločanje volivcev o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote, ter uvedbo petodstotnega volilnega praga za vstop v DZ.
Stranka PS po besedah Bratuškove podpira Pahorjev predlog glede uvedbe preferenčnega glasu in ukinitve volilnih okrajev, saj je to v bistvu predlog stranke PS. Glede dviga volilnega praga pa morajo še odločati organi PS.
Predsednik SD Igor Lukšič pa je v izjavi za medije po sestanku dejal, da v stranki predlaganih sprememb volilnega sistema ne podpirajo. Obstoječi sistem je bil namreč na volitvah že večkrat potrjen. Kako se bodo stranke odločale o vsakem izmed predlaganih zakonov, pa se bo videlo.
Predlaganih sprememb po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca ne podpirajo niti v DeSUS. Je pa potrdil, da so se stranke, ki jih podpirajo, dogovorile, da se bodo o tem še pogovarjale. Ali bi te stranke lahko sestavile ustavno večino, pa Erjavec težko reče.
