Ni drugega kot se sprijazniti. Je pa to v biatlonu zelo redek pojav. Odpoved je kar težko sprejeti na začetku sezone, ko smo vsi še »našpičeni«. Vsi smo čakali tekme, potem pa to. Drugače bi bilo ob koncu sezone, ko smo vsi naveličani. Sicer se je že slutilo, da bodo po prekinjeni ženski zasledovalni tekmi odpovedali tudi našo, vendar dokler ni bilo uradno odpovedano, smo se na tekmo pripravljali, kot da bo. Je pa odpoved zaradi prehudega vetra kar razumljiva, saj ne bi imeli vsi vsaj enakovrednih pogojev. Popolnoma enakovrednih sicer nikoli ni. Je bil pa cel teden tu zelo neobičajen in zelo pester. Pripetilo se je toliko stvari, kot bi bili tu mesec dni.
Kaj se vam je pripetilo na sprinterski desetici pri zadnjih dveh zgrešenih tarčah? Bili ste na poti, da ponovite deseterico.Le kanček sem izgubil ritem in zgrešil deveto tarčo. Potem sem dolgo meril, poskušal sem pravilno izpeljati strel, a se ni izšlo. Zbranost je bila ključna. Ne gre za velike napake. Že z nizom osmih zadetih zapored sem pokazal, da s pravo mero zbranosti zmorem. Zdaj tudi nimam v glavi prepričanja, da so vse zadete tarče uspeh, osredotočam se le na izvedbo, ritem, brez kompliciranja in uhajanja misli drugam.
Z devetim mestom na starodobni dvajsetici in 22. na sprintu Östersund zapuščate kot deseti v skupnem seštevku svetovnega pokala. Je to raven, ki ste si jo dolgo želeli?To je vendarle le po dveh tekmah. A je dober občutek. Še bolje bi se počutil, če bi bil deseti po treh tekmah.
Na obeh posamičnih tekmah ste imeli skupaj 90 odstotkov zadetih tarč, z mešano štafeto nekoliko manj, a s tem občutno presegate vašo strelsko statistiko iz preteklih sezon.Strelski del je zame najbolj vzpodbuden podatek za začetek. Imam dober občutek. Upam, da sprememba prizorišča za avstrijski Hochfilzen ne bo bistveno vplivala na to.
Po dvajsetici ste še tožili, da tek ni bil na ravni, kot ga zmorete. V sprintu ste bili v smučini med najhitrejšo petnajsterico.V sprintu je že bilo mnogo bolje kot na prvi posamični tekmi. Vseeno pa tekaška forma še ni prava. Pričakujem, da se bo nivo forme še dvignil že na naslednji tekmi. Dobro je, da je na visoki ravni tudi Jakov Fak in da se je vrnil Janez Marič. Dobro primerjavo imam že znotraj ekipe in je laže oceniti, kje smo. Nad Jakovim tekom sem kar presenečen. Glede na to, koliko se je ukvarjal z ramo in imel omejen trening, sem kar presenečen, da je tako hiter. Upam, da bomo še hitrejši.
Martin Fourcade je nanizal dve zmagi. V smučini je bil kar za pol minute hitrejši od vseh.Ja, že dolgo ni bilo takega biatlonca, ki bi tako odstopal. Pol minute je veliko. Tisti, ki sledimo po analitičnih rezultatih tekaških časov, smo narazen po sekundah. Sam sem v teku za njim nabral 47 sekund zaostanka, pa sem imel 14. čas. Najtežje nanj gledajo Norvežani. Fourcade je mali vesoljec za to obdobje, res pa je, da bi ga Šved Fredrik Lindstroem na sprintu verjetno premagal, če ne bi padel pri spustu.
Kako pomemben je začetek sezone z bolj širše plati za športnika, ki ima za sabo že niz sezon?Želja po dobrem začetku je prisotna pri vseh. Zdaj je lažje nadaljevati tistim, ki so bolj uspešni. Tudi meni osebno. Imam koncept, ki deluje, ni pa garancije. So pa nihanja v začetku večja, kar je dokaz tudi to, da sta le dva, Fourcade in Avstrijec Eder, bila na obeh tekmah med deseterico. Če dobro začneš, ni treba tuhtati, kaj je šlo narobe. Laže se je osredotočiti na manjše detajle – material, taktiko. To, kar tudi prinese sekunde, če narediš v redu. Če pa se kaj zalomi, se ne bi smeli obremenjevati. Lani smo denimo v Östersundu nabrali zelo malo točk, pa je Jakov potem končal sezono kot četrti v svetovnem pokalu.
