Še dva tedna je aktualen razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja. Z razpisom, v katerem je skupno na voljo 2,82 milijona evrov, sklad pa ga je objavil že 15. novembra, naj bi po načrtih sklada dobilo priložnost za usposabljanje v podjetjih tisoč študentov, ki bi na inovativnih projektih v podjetjih pod vodstvom mentorja iz podjetja in mentorja na fakulteti lahko delali največ tri mesece. Z razpisom, ki je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, naj bi spodbudili neposredno sodelovanje dodiplomskih in podiplomskih študentov ter gospodarstva.

»Z vključitvijo študentov v projekte želimo, da študenti pod vodstvom pedagoških in delovnih mentorjev z uporabo inovativnega problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov pridobijo praktična znanja in razvijejo inovativnost, kreativno razmišljanje ter druge kompetence, ki jim bodo omogočile lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev,« so zapisali na skladu. A podroben pregled vsebine razpisa pokaže, da ta ne gre v smeri spodbujanja neposrednega sodelovanja študentov, zavodov in podjetij, saj so v njem postavljene omejitve in določila, ki sodelovanja s podjetji ne spodbujajo v pravo smer oziroma študentom dejansko ne zagotavljajo pridobivanja praktičnih znanj in kompetenc. Kar torej pomeni, da je veliko premalo za dejansko izboljšanje njihove zaposljivosti, kar je cilj razpisa.

Bolj opazovalci kot aktivni soustvarjalci

Na razpis se namreč lahko prijavi samo visokošolski zavod, ki je tudi izvajalec projekta in njegov koordinator, partnerstvo v projektu pa torej tvorijo članica univerze, podjetje in študenti v dodiplomskem in podiplomskem študiju. Študentje naj bi bili v podjetju največ tri mesece, sodelujejo pa lahko pri manjših raziskovalnih projektih, pa še to pretežno kot opazovalci, saj »projektne aktivnosti ne smejo vključevati opravljanja rednih delovnih nalog v podjetju oziroma opravljanja študentske prakse«, je izpostavila Sabina Rajšelj iz sklada.

Študent je v podjetju lahko 32 ur, na voljo ima mentorja iz gospodarstva, a samo 10 ur, ob tem mu je na voljo mentor na fakulteti, pa še ta ima samo vlogo koordinatorja. Oba mentorja sta za svoje delo plačana, pa tudi študent, ki naj bi dobil po devet evrov na uro, četudi naj še ne bi bilo jasno, kako mu bodo njegov »zaslužek« plačali.

Razpis naj bi bil sicer namenjen predvsem tistim podjetjem, ki tovrstnega sodelovanja s fakultetami še niso vzpostavila, in manjšim podjetjem, ki v sklopu projektov ali priprave novih izdelkov potrebujejo občasno nekaj dodatne kadrovske podpore in inovativnega razmišljanja, vendar pa je vprašanje, ali bo temu lahko zadoščeno, saj je čas za prijavo izjemno kratek. Samo še dva tedna imajo namreč fakultete čas, da nagovorijo podjetja k sodelovanju v projektih. Zato gre sklepati, da se bodo prijavile fakultete, ki s podjetji že sodelujejo, četudi je v razpisu jasno zapisano, da se že vzpostavljena partnerstva, ki so na kakršen koli način sofinancirana iz javnih sredstev, ne smejo prijaviti.

Kot je pojasnila Sabina Rajšelj, je pri prvem tovrstnem razpisu ključni merljivi cilj, ki si ga je postavil sklad, da je v sodelovanje s podjetji vključenih tisoč študentov, hkrati pa naj bi iz vsebinskih poročil dobili informacije o praktičnih izkušnjah, znanjih in kompetencah, ki jih bodo študenti pridobili z vključitvijo v projekte.

»Študent mora živeti s podjetjem«

»Če hoče uspeti, mora študent s podjetjem živeti,« je prepričan dr. Jure Knez, strokovni direktor DEWESofta, ki vsako leto ponuja prakso izbranim študentom, zaposlitev pa zagotovi več mladim strokovnjakom. »Pri nas zaposlitev dobijo tisti, ki so se izkazali že na praksi med študijem. Zato bi bilo dobro, če bi bil bolonjski sistem študija predvsem v programih tehniških smeri zastavljen tako, da imajo študenti nekoliko manj obveznosti v študijskih klopeh, da bi imeli zato več časa za dobivanje praktičnih izkušenj. Nič ne bi bilo narobe, če bi bil študijski program zasnovan tako, da bi lahko dan ali dva na teden študent preživel v podjetju. To zagotovo velja tudi za podiplomski študij. Po mojem mnenju naj bi magistrske in doktorske naloge nastajale predvsem v tesni povezavi s podjetji, saj bi tako družba največ pridobila. Ko sem pred dobrimi desetimi leti sam zaključeval podiplomski študij, sem imel med magistrskim študijem na fakulteti samo enega trojčka, med doktorskim študijem pa niti enega izpita. Prav zato sem lahko delal v podjetju. Če bi bil študij tedaj zastavljen drugače, ne bi mogel ustanoviti svojega podjetja in tako intenzivno delati v njem,« poudarja direktor zlate gazele 2012.

Po mnenju dr. Jureta Kneza je razpis zastavljen s premalo razmisleka, saj se nanj lahko prijavijo samo izobraževalni zavodi, torej univerze, kar pomeni, da se bodo prijavljale fakultete, ki pa ponavadi potreb podjetij ne poznajo (dovolj). Zato predvideva, da se bodo prijavile predvsem fakultete v povezavi z inštituti na projektih, pri katerih že sodelujejo.

Pogreša tudi bolj jasno postavljen cilj razpisa. Sam meni, da bi moral biti cilj vsakega projekta, ki nastaja v sodelovanju med fakulteto in podjetjem, da se produkt ali storitev dokaže na trgu in da ima podjetje dejanske koristi od tega. »Nenavadno je, da razpis omejuje število ur v podjetju na 32 ur in na tri mesece. Kaj pa lahko nekdo naredi v tem kratkem času? Ne moreš mu niti dovolj dobro razložiti, kaj podjetje dela.«

Brezposelnost narašča

Knezovo mnenje deli tudi mag. Tomaž Savšek iz novomeškega TPV. »Tudi meni se zdi, da je razpis pripravljen bolj ad hoc, brez jasne dolgoročne strategije in z željo, da se na hitro razdeli še tisto malo denarja s povsem kratkoročnimi vzgibi. Nas k sodelovanju ni še nihče povabil.«

Da so ukrepi v smeri izboljševanja zaposljivosti diplomantov in mladih, ki so končali magistrski ali doktorski študij, nujni, kažejo tudi aktualni podatki o brezposelnih diplomantih, ki so v uradni evidenci Zavoda RS za zaposlovanje. Ti so občutno slabši kot lansko leto. Konec oktobra letos je bilo brezposelnih 4463 prvih iskalcev zaposlitve z najmanj VI. stopnjo izobrazbe.