Beograd, prestolnica nekdanje skupne države Jugoslavije, v 70. letih minulega stoletja. Ker smo bili še otroci, se marsičesa, kar smo ob prebivanju tam doživeli, ne spomnimo, a so nam nekoliko starejši prišepnili, da se je lepo živelo, predvsem precej manj stresno kot v Sloveniji v trenutnih recesijskih časih.

Čeprav se včasih počutimo, kot da bi v možganih imeli ogromno spominsko luknjo, pa se vsaj ene stvari spomnimo, kot da bi se zgodila včeraj: ko smo začeli navijati za nogometaše Partizana. Po pravici povedano, pravzaprav večje izbire nismo imeli, saj je večina Beograjčanov navijala bodisi za Crveno zvezdo ali pa Partizan. In sami smo se pač odločili, da so nam bolj pri srcu črno-beli. Do te mere, da smo se oborožili z vsemi navijaškimi rekviziti, ki so bili tedaj na voljo. Od selitve nazaj v Ljubljano mineva že dobrih 30 let, nam pa srce v skladu s himno še vedno pravi: Ljubim Partizan, črno-bele barve, ljubim Partizan, kot oči svoje! (Volim Partizan, crno-bele boje, volim Partizan, kao oči svoje!).

Zato si lahko predstavljate, da smo od presenečenja skoraj padli na tazadnjo, ko smo videli, v kakšni barvni kombinaciji sta volkswagna golfa, s katerima naj bi se intimneje družili – GTI in GTD. Prvi je bil obarvan belo, drugi rdeče, kombinacija večnega tekmeca, nad katerim so bile zmage na nogometni zelenici še posebej sladke. Na srečo je naša navijaška vnema z leti močno zbledela, zato barvi sploh nista bili toliko moteči. Hvala bogu, saj bi bili v nasprotnem zaradi predsodka prikrajšani voziti štirikolesnika, ki ju odgovorni označujejo kot avto z veliko začetnico. Seveda nas je zanimalo, ali je velika začetnica na mestu, predvsem pa, ali je športni golf z dizelskim motorjem v nosu lahko boljši od bencinskega.

Dejstva so znana: golf je tudi v sedmi generaciji eden najbolj priljubljenih avtomobilov nižjega srednjega razreda, kar potrjuje tudi s tem, da se po njem neuradno imenuje celo razred, Slovenci pa so ga že štirikrat izbrali tudi za avto leta. Kombinacija je preverjena – na 4,27 metra dolžinske mere ponuditi dovolj prostora za štiri potnike, ki tudi na zadnji klopi ne poznajo stiske za kolena in glavo, in pa seveda njihovo prtljago, saj osnovni prtljažnik s 380 litri prevedeno pogoltne štiri letalske kovčke. No, golfa, ki smo ju tokrat spoznavali, sta bila še veliko več – predvsem polna sodobnih tehnologij, zaradi česar tudi tista velika začetnica. Seveda pa to pomeni tudi vse prej kot ljudsko ceno.

Toda tisti, ki si za volanom golfa želijo nekaj več, so to pripravljeni tudi plačati – 30.497 evrov za GTI in 26.860 za GTD. Nekaj več v primeru GTI pomeni 230 konjev, maksimalno hitrost 250 km/h in pospešek do stotice 6,4 sekunde ter občutke na cesti, da bi avto zmogel še hitreje, če bi si voznik upal in znal. Da gre za čistokrvnega športnika, dokazuje tudi njegov strupeni zvok, prenos moči pa poteka prek 6-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki pa mu je po vzoru formule mogoče ukazovati z ušesoma za volanskim obročem. Zabava je seveda zagotovljena, vse do trenutka, ko vas pisk opozori, da je konjiček žejen, in če ste bili pri pritiskanju stopalke za plin še posebej odločni, se to lahko zgodi že po vsega 300 prevoženih kilometrih (posoda za gorivo pogoltne približno 50 litrov). Tudi bolj zmerni pa ne pričakujte, da boste porabo kaj dosti spustili pod mejo 10 litrov.

In prav v tej prvini je dizelski športnik GTD najbolj prepričljiv. Kljub 184 konjem v nosu namreč porabo zlahka spustite pod mejo 7 litrov, zmogljivosti pa so še vedno zgledne – maksimalnih 230 km/h in 7,5 sekunde pospeška do stotice. Seveda pa občutki, kljub temu, da sta avta podobno varnostno in udobnostno opremljena in tudi s športnimi sedeži, niso primerljivi, za GTD pa ni mogoče zapisati, da je čistokrvni športnik. Pa še menjalnik DSG smo pogrešali (doplačilo 2300 evrov), saj v primerjavi z ročnim 6-stopenjskim vožnjo prestavi v neko drugo galaksijo.

P. S.: Golfa sta se resnično izkazala, za piko na i je manjkala le drugačna barvna kombinacija – črno-bela...

Več fotografij na www.dnevnik.si