Vse več podjetij ugotavlja, da v svojih vrstah nimajo dovolj strokovnjakov s specifičnimi znanji in izkušnjami na strokovnih področjih. Upokojeni strokovnjaki pa ta primanjkljaj s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem lahko nadomestijo, med drugim opažajo v Competu, kjer so razvili program Competo Senior. K temu jih je spodbudilo ne le pomanjkanje specifičnih strokovnih in tehničnih znanj, ki so ključna za konkurenčno poslovanje podjetij in za fleksibilnost na področju kadrovske politike, pač pa tudi staranje prebivalstva in vse daljša aktivnost starostnikov ter vse bolj izrazita potreba po medgeneracijskem sodelovanju.

Zaradi sprememb v pokojninskem zakonu se je v zadnjem letu na hitro upokojilo kar nekaj strokovnjakov, ki so s seboj iz podjetij odnesli tudi dolgoletne izkušnje in bogato znanje. S tem je nastala praznina, ki ne koristi niti podjetjem niti upokojenim strokovnjakom. Slednji bi namreč lahko v podjetju bodisi kot mentorji mlajšim prenašali svoje znanje bodisi bi sodelovali pri izpeljavi strokovno zahtevnejših projektov. Novela zakona o urejanju trga dela, ki je začela veljati 1. julija letos, namreč omogoča, da podjetje sklene z upokojencem pogodbo o začasnem oziroma občasnem delu, ki predvideva omejeno število ur – v tem primeru lahko upokojenec opravi 60 ur na mesec, honorar, ki ga prejme za svoje delo, pa ne vpliva na višino pokojnine.

»Že upokojeni strokovnjaki so lahko v odlično pomoč pri specifičnih problemih, ki jim manj izkušeni zaposleni sami niso kos, ali pa pri zahtevnih projektih, kjer je potrebna velika mera znanja in izkušenj. Z mentorstvom, svetovanjem in skupnim delom lahko pomagajo pri razvoju znanja mlajšim zaposlenim, seveda pa lahko delujejo tudi kot pomoč pri oblikovanju novih idej in inovacij v podjetju,« je prepričan Matic Vošnjak, direktor Competa, ki je že začel oblikovati bazo podatkov o dosegljivih strokovnih kadrih, potrebne strokovnjake pa bodo za podjetja, ki bodo izkazala interes, tudi aktivno iskali.

Ob vsem se poraja tudi vprašanje, ali tovrstna občasna aktivacija že upokojenih ljudi ne pomeni tudi omejevanja zaposlovanja mladih, ki zadnja leta dobijo vse manj priložnosti za zaposlitev, od katerih jih je kar 90 odstotkov za določen čas. V Competu pojasnjujejo, da gre pri občasnem vključevanju upokojenih strokovnjakov v projekte za doseganje večje komplementarnosti in lažje doseganje fleksibilne politike zaposlovanja, saj upokojene strokovnjake lahko vključujejo v svoje projekte samo občasno, poleg tega bi lahko upokojeni strokovnjaki v večji meri prevzemali opravljanje mentorstev in tako skrbeli za ustrezen prenos znanja.

Zagotovo bi njihova znanja in kompetence prišli prav pri sodelovanju z mladimi na praksi, kjer ti prav s pridobivanjem praktičnih znanj lahko izboljšujejo svojo zaposljivost. Tega je v Sloveniji še premalo, zaradi česar je iz leta v leto med brezposelnimi vedno več mladih strokovnjakov.

Tako je bilo na primer konec oktobra uradno brezposelnih 4463 prvih iskalcev zaposlitve z najmanj VI. stopnjo izobrazbe, med njimi pa kar 154 doktorjev znanosti. V enakem obdobju lani pa je bilo skupno 3556 brezposelnih prvih iskalcev zaposlitve, od tega 130 doktorjev znanosti. Se je pa vsaj nekoliko skrajšala povprečna doba čakanja na prvo zaposlitev, saj je ta trenutno dobrih enajst me-secev, lansko leto pa je bila več kot leto dni.