Iz Jugoslavije.

Zedinjeno kraljestvo SHS. Pod tem naslovom poroča »L' Idea Nazionale« iz Pariza 21. novembra: Pašić je, preden je zapustil Pariz, izjavil »Petit Journalu«, da se bo nova jugoslovanska država uradno imenovala »Zedinjeno kraljestvo Srbov-Hrvatov-Slovencev«. Ime »Velika Srbija«, je dejal stari minister, se je moralo opustiti, ker je naletavalo na odpor Jugoslovanov, prejšnjih habsburških podanikov, dočim se pa ime »Jugoslovansko kraljestvo« ni pripustilo, ker bi bilo obsegalo tudi Bolgare, ki so izdali svoje brate. Pašić je dejal potem, da bo ta nova vlast naravna zaveznica Francoske, glede Črnegore pa je pripomnil, da bo morala mirovna konferenca odločiti, ali bo imela pravico, razpolagati sama s seboj. Pašić odpotuje jutri (28. nov.) v Belgrad, kjer misli sklicati, če ne skupščine, ki se ji člani nahajajo razpršeni po vsem Balkanu, pa vsaj novi kabinet, čigar nekateri člani se nahajajo v Parizu. S Pašićem odpotuje tudi dr. Korošec.

Edinost, 3. decembra 1918

Delegati N. V. Pri regentu Aleksandru.

Ljubljana, 30. novembra. (Lj. k. u.) Zagreb, 29. novembra. Iz Beograda poročajo preko Zemuna: Danes ob 10. uri dopoldne so se v tukajšnji mestni hiši začela pogajanja med odposlanci Narodnega Viječa v Zagrebu in zastopniki vlad ter parlamentov kraljevine Srbije ter Črne gore. Pogajanja zadevajo nadaljnje ukrepe, potrebne vsled proglasitve ujedinjenja vseh jugoslovanskih ozemelj v eno edinstveno državo. Predvsem je potrebno sporazumljenje glede vzpostavitve skupne vlade enotnih določil za prehodno dobo. Odposlanci Narodnega Viječa imajo v tem pogledu neomejeno pooblastilo in morejo skleniti dogovore, obvezne za vse ozemlje. Sklenjene določbe obdrže moč samo za dobo do dne, ko se sestane ustavotvorna skupščina iz vseh jugoslovanskih ozemelj in stvori končnoveljavno ustavo. – Večina odposlancev je v Beograd preko Zemuna dospelo že včeraj opoldne. Ko so se odposlanci vozili po Hrvatski in Slavoniji, jim je narod povsodi prirejal srčne ovacije. Posebno iskren in lep je bil sprejem v Zemunu in v Beogradu. V obeh mestih jih je pričakovala tisočglava množica in so k sprejemu došle vojaške in civilne oblasti. V Beogradu so jih pozdravili zastopniki srbske kraljeve vlade in županov namestnik. Beograd je slovesno okrašen. Na hiši, ki v njej biva regent Aleksander, plapola poleg srbske tudi hrvatska in slovenska trobojnica.

Slovenski narod, 2. decembra 1918

Madžari in jugoslovansko kraljestvo.

Kdor opazuje razvoj dogodkov na Madžarskem, bo razumel, s kako zavistjo zrejo madžarski politični krogi na politične dogodke v jugoslovanskih zemljah, na dogodke, ki merijo na to, da se iz neurejenih razmer razvije urejen državni organizem, ki naj predstavlja mlado državo jugoslovansko. Madžari, ki so preje sanjali o madžarskem morju – Magyar tenger – bi seveda najraje videli, kako bi nastal na jugu kaos, ki bi jim omogočal, da se znova dokopljejo do morja. Povsem naravno je, da Madžarom ni po godu izvršeno politično ujedinjenje vseh jugoslovanskih plemen. »Pester Lloyd« daje tako – le duška svoji nezadovoljnosti, da Jugoslovani nečejo več plesati tako, kakor bi jim godli gospodje Madžari: »Jugoslovansko kraljevino ogrožata na dan njenega rojstva dve težki nevarnosti: Na znotraj nesloga njenih državljanov, na zunaj italijanski neprijatelj. Jugoslovanska monarhija združuje v sebi tri narode, ki predstavljajo po svojem jeziku, veri, kulturnem razvoju in zgodovinski usodi različne narodne tipe. Ogenj narodnega navdušenja bo morda koga premotil, da bo v medenih tednih Jugoslovanstva prezrl, da ne tvorijo Srbi, Hrvati in Slovenci enega naroda, marveč tri. V težkih delavnih tednih, ki bodo sledili porodni svečanosti, se istina ne bo več dala prikrivati. Srbsko pleme, ki daje dinastijo in vojaško jedro monarhiji, bo gospodar v državi. Hrvati in Slovenci ne bodo mogli trajno očuvati svoje ravnopravnosti. Ta monarhija ne bo jugoslovanska, marveč srbska država. Izmed treh narodov, v katere se dele Jugoslovani, predstavlja srbsko pleme najbolj politično izvežban in najgibčnejši faktor. Oba druga plemena, Slovenci in Hrvati, zlasti zadnji, ki so bili vedno politično mehkejši materijal in ki tudi gospodarsko daleko zaostajajo za Srbi, ne bodo mogli v bodoče preprečiti, da bi vodstvo v državi ne prešlo na pleme, ki je državi s svojo dinastijo utisnilo svoj pečat. Slovenska in hrvatska inteligenca, ki se je pridružila jugoslovanski misli, bo zapadla žalostni usodi, da se bo morala raznaroditi. Slovenska in hrvatska književnost se bo pretopila v srbsko, slovenska in hrvatska kultura bo vtonila v srbski. Slovenci in Hrvati se ne morejo vdati brez upora takšnemu razvoju... Skoro gotovo je, da se bo v kratkem na Hrvatskem in Slovenskem pojavilo čustvo negodovanja proti centralistiški monarhiji pod srbskim vodstvom«... Kakor se vidi, so Madžari radi Slovencev in Hrvatov v velikih skrbeh, da bi ne vtonili v srbskem morju. Preje seveda ko se je zdelo, da rase madžarsko drevo še prav bujno proti nebesom, bi bili naši madžarski prijatelji zlasti Hrvate najraje pogoltnili, samo da bi prišli do Jadrana. Sedaj pa pretakajo grenke solze po Hrvatih in Slovencih, ker jim je vzeta možnost, da bi jih sami mogli potopiti v madžarskem valovju.

Slovenski narod, 4. decembra 1918