Bauer je s še eno desetko potrdil tik pred sezono opravljen zagovor diplome na fakulteti za šport. V prvini, ki mu je doslej delala največ težav. Turbulentno streljanje mu je kljub vrhunskemu teku prineslo le eno ali dve zares vrhunski uvrstitvi. Deveto mesto je izenačitev šestega najboljšega dosežka v karieri. »Uskladiti tek in streljanje je umetnost. Minuto kazni za zgrešeno tarčo je težko nadoknaditi. Imel sem dober in hiter ritem streljanja. Tarčo leže sem zgrešil po neumnosti. A to me ni zmedlo. Tudi pri zadnjem streljanju stoje me ni zmedlo. Nisem mislil na dosežek, ki bi ga dosegel. Nisem razmišljal na način, ki me je doslej ogromno stal. To je tista sprememba, za katero sem pri psihološki pripravi največ delal. In v tej drugačni miselnosti in pristopu mi je uspelo. Da na začetku, je še toliko več vredno. In moram še vztrajati,« je bil ponosen na preobrat na uvodni tekme sezone v vetrovnem vremenu.
Ob tem je presenetljivo, da ni bil med najhitrejšimi v smučini. Dosegel je zgolj 43. čas v smučini. Ob slovesu izjemnega tekača bi bilo 28 sekund zaostanka za zmagovalnimi stopničkami, kjer sta bila ob zunajserijskem Martinu Fourcadu (zmagal je s prednostjo dveh minut in se, neobičajno, zmage veselil že v ciljni ravnini) Avstrijca Simon Eder in zamejec iz Šentjakoba v Rožu Daniel Mesotitsch mala malica. »Da, to je zame skromen tek. Ne vem, kaj se dogaja zadnje dni. Pred desetimi dnevi sem se počutil, da letim po zraku. Tudi na tekmi mešanih štafet sem dosegel tretji čas. Ne poznam vzroka. Vem pa, da je včasih malce skromnejša tekaška forma nezavedno povezana z boljšim streljanjem. Vesel sem, da mi je ob takem teku vseeno uspelo,« se je razgovoril ihanski svetlolasec, ki je z dosežkom tudi formalno potrdil slovensko olimpijsko normo. »Temu nisem posvečal pozornosti. Sploh nisem vedel, dokler me na to ni opozoril Janez Marič. Tudi s te plati sem pomirjen,« je pristavil.
Z enajstim časom teka in šestimi kazenskimi minutami pribitka se bo Jakov Fak lahko pohvalil le pred cimrom Janezom Maričem (36. čas teka, pet kazenskih, 51. mesto). Glavni trener Uroš Velepec je bil do Jakova neizprosen: »Jakov ni imel glave za tekmovanje. Ni še prepričan o sebi, da bi bil sposoben štirikrat odstreliti, kot zna. Ni še pravi, delal je brez zvezne napake in prepoceni zapravil vse. Ko bo videl analizo tekaških časov, da je konkurenčen vsem najboljšim, sem prepričan, da bo hitro tam, kjer želi biti.« Jakov Fak misli le naprej: »Izboljšati moram prihod na strelišče in pripravo na streljanje, to pa bom dobil s tekmami. Ocenjujem, da bom kmalu pravi. Nadejam se, da že v sprintu.« Odpisani Janez Marič si je izboril status tretjega moža. »Streljanje je bilo loterija, veter je delil srečke po svoje. Tek je že skoraj na zadovoljivi ravni,« je pripomnil veteran Janez Marič, v Östersundu vpisan kot zmagovalec tekme pred desetimi leti.
Že na prvi tekmi je imela največ biatlonskih čejev Teja Gregorin. Tri tarče je zgrešila prav pri zadnjem streljanju. »Večino tekme sem imela zadeve v svojih rokah, potem pa... Kljub izkušnjam sem se preveč ukvarjala z mislimi o končnem rezultatu, namesto da bi se zbrala za zadnje streljanje. Glava ni zdržala,« je povedala Teja Gregorin. »Teja jo je nama s trenerjem za začetek najbolj zagodla. Še enkrat se je potrdilo, da kdor želi zmagati, mora v biatlonu narediti vse prav. Vendar je pri zadnjem streljanju delala napake, za katere se zdi, da jih tako izkušena ne bi smela. Vendar so se in se bodo dogajale tudi najbolj izkušenim. Napaka psihe,« je komentiral pridal Velepec. Osemnajsto mesto Gregorinove je zgolj povprečje njenih dosežkov v pretekli sezoni, ko je nanizala 22 uvrstitev med trideseterico in bila na koncu trinajsta biatlonka sezone. Podobno je dober prvi del, ko sta bili enakovredni z zmagovalko Čehinjo Gabrielo Soukalovo, zapravila tudi Andreja Mali. Tudi zanjo je 29. mesto v okviru petih lanskih uvrstitev med trideseterico. Novinka Anja Eržen je že na prvi tekmi potrdila potencial, da bo kmalu zelo blizu te trideseterice.
