Kljub opozorilom ministrstva niso ukrepali
Zupančiča je pred dvema letoma zaradi domnevnih nepravilnosti ovadil nekdanji vodja reševalne službe v ZD Janez Kramar. Ta je, poleg plač, ves čas opozarjal tudi na anomalije pri organizaciji službe nujne medicinske pomoči. Direktor pa je vse očitke odločno zanikal. Dejal je, da pri prevedbi plač v višje razrede ni kršil zakonodaje, in tudi, da zaradi tega ni povzročil nobene škode. »Mi smo želeli plače narediti bolj pregledne, zato so bili k nekaterim kolektivnim pogodbam sklenjeni tudi aneksi. Želeli smo, da so delavci za ustrezno delo tudi ustrezno nagrajeni,« je dejal. In priznal, da so konec leta 2008 z ministrstva za zdravje prišla prva opozorila, da prevedbe niso pravilne, a na to niso reagirali. »Napak nismo naredili samo mi, pač pa so se napake dogajale v celotnem javnem sektorju,« je zatrdil Zupančič. In se skliceval na ministra Gregorja Viranta, takrat ministra za javno upravo, ki še danes ne ve točno, kdo, na kakšen način, koliko in ali sploh bo treba vračati preveč izplačane plače. »Mi nismo nič delali na pamet in po željah,« je zatrdil in se obregnil ob Kramarja, češ da je angažiral vse od delovne inšpekcije do komisije za preprečevanje korupcije in velenjskega župana. Kramar pa je opozarjal tudi na to, da je direktor za voznika reševalnega vozila zaposlil nekdanjega orodjarja in avtomehanika, za vodjo reševalne službe pa imenoval laboratorijskega tehnika, ki mu zbornica zdravstvene in babiške nege ni podelila ustrezne licence. Vrsto nepravilnosti pri zaposlovanju in razporejanju delavcev v reševalni službi je ugotovila tudi delovna inšpekcija. Zupančič je namreč nekatere medicinske sestre v nujni medicinski pomoči s peto stopnjo izobrazbe razporedil kar 14 razredov višje, kot bi smel.
Zavzel se je za reševalce
Na sodišču so včeraj zaslišali tudi svetovalko na ministrstvu za zdravje Majo Šalamun, ki je med drugim dejala, da so pregled prevedb plač v ZD Velenje opravili na podlagi predloga protikorupcijske komisije. Je pa Kramar, ki je na domnevne nepravilnosti opozarjal tudi svet zavoda in ustanovitelje, kasneje, ko ni dosegel nič, pa tudi medije in druge pristojne inštitucije, padel v nemilost, saj ga je to stalo službe. Zadeve pa so se začele premikati šele, ko je na tožilstvo poleti 2011 dal ovadbo. V zaslišanju je poudaril, da se je zavzel tudi za nekatere reševalce, ki jih je direktor, v nasprotju s prej omenjenimi medicinskimi sestrami, ki so bile uvrščene previsoko, uvrstil v nižji plačni razred, kot bi jim pripadal glede na njihovo delo in izobrazbo. Tisti, ki so bili zaposleni le za določen čas, pa so zaradi tega, ker so se pridružili civilni iniciativi okoli Kramarja, prav tako ostali brez službe. Obravnava se bo z zaslišanjem prič nadaljevala 9. januarja prihodnje leto.
