Zakaj se pri reprogramiranju posojil ponovno zapleta?

Vsaka stran bo želela doseči čim večjo korist zase. Računam, da smo v vseh teh mesecih, ko iščemo dolgoročno rešitev za družbo, vsi dovolj dozoreli. Upam, da bo predlog, ki smo ga pripravili, sprejemljiv za vse.

Bodo banke in država pripravljene kar polovico od 400 milijonov evrov dolgov pretvoriti v kapital družbe?

Pomembno je, da dosežemo dolgoročno vzdržna razmerja med dolgom in kapitalom ter dolgom in denarnim tokom iz poslovanja. To pričakujemo v družbi in to pričakujejo tudi naši poslovni partnerji. Končni zneski bodo znani šele po dogovoru z bankami. Lahko potrdim, da se nam predlog, po katerem bi del dolga začeli odplačevati takoj, del dolga čez nekaj let, nekaj pa bi ga pretvorili v kapital, zdi ustrezen.

Ali bi v primeru uspešnega dogovora z bankami ustvarjeni denarni tok zadostoval tudi za naložbe?

Da. Marsikdo daje trenutno preveč pomena bilancam in razmerju, po katerem se bodo dolgovi konvertirali v kapital. Bolj smiselno bi bilo, da bi več pozornosti namenjali temu, koliko denarja bo družba generirala in kako ji bomo omogočili, da se bo še naprej razvijala.

Po ocenah finančnih svetovalcev ameriške družbe Alvarez & Marsal je Cimos sposoben dosegati približno 50 milijonov evrov denarnega toka na leto. S temi sredstvi bi lahko servisirali dolgove, za investicije pa bi ostalo od 25 do 30 milijonov evrov. V hitro razvijajoči se panogi, v kateri delujemo, so vlaganja v razvoj ključnega pomena. Leta 2005 in 2006 je Cimos investiral 100 milijonov evrov na leto, v zadnjih dveh letih pa manj kot 20 milijonov evrov na leto.

Terjatve bank do Cimosa bodo prenesene na slabo banko. To pomeni, da bo slaba banka posredno postala Cimosov lastnik. Ali se s komerkoli že pogovarjate o prenosu vaših obveznosti na slabo banko?

Predstavnik slabe banke Torbjörn Mansson je bil na nekaj sestankih z bankami upnicami. V slabi banki se bodo v reševanje problema lahko vključili šele, ko bodo na njo prenesene terjatve do Cimosa. Prenos terjatev na slabo banko bi med drugim pomenil, da se družbi o reprogramiranju dolgov ne bi bilo treba več pogajati z devetimi bankami, ampak le z eno.

Ves postopek dogovarjanja o sanaciji Cimosa se preveč vleče. Posamezniki ne želijo prevzemati odgovornosti in težko sprejemajo nujno potrebne odločitve. V interesu vseh bi moralo biti, da se končni dogovor čim hitreje sklene.

Zakaj mora biti dogovor z bankami o reprogramiranju posojil končan do konca letošnjega leta?

Ta rok smo si zadali, ker smo se spomladi z bankami, lastniki in državo med drugim dogovorili, da bomo na skupščini, predvidoma marca 2014, odločali o dokapitalizaciji Cimosa.

Kakšna bo po novem lastniška struktura družbe?

O tem naj se dogovarjajo lastniki in banke. Za nekaj časa bi morali pozabiti na lastniško strukturo in vse sile usmeriti v sklenitev končnega sporazuma, ki bo družbi omogočil dolgoročno preživetje. Če bodo banke konvertirale predlagani znesek v kapital, bodo postale večinske lastnice Cimosa.

Bodo banke in država Cimos v naslednji fazi prodale?

Logično se mi zdi, da se bodo banke in država umaknile iz lastništva družbe. Primeren lastnik bi bilo kakšno podjetje iz panoge. Obstajajo tudi uspešni dobavitelji v avtomobilski industriji, katerih lastniki so finančni skladi. Cimos je brez dvoma zanimiv za številne investitorje, zato ne pričakujem težav pri iskanju novega lastnika.

Je treba Litostroj Power, ki proizvaja turbine za hidroelektrarne, nujno prodati? Se družba ne bi mogla razvijati znotraj Skupine Cimos?

Dokler se spopadamo s finančnimi težavami, je prodaja Litostroja Power morda celo bolj pomembna za Litostroj Power kot za Cimos. Ker je Litostroj Power projektno podjetje, potrebuje visoke garancije za nove posle, ki pa jih Cimos ne more zagotoviti. To jim onemogoča pridobivanje novih poslov in bolj konkurenčen nastop. Zato so na neki način naši talci. Smiselno bi bilo, da dobijo nove lastnike.

Kako poslujete letos?

Z avtomobilskim programom bomo dosegli okoli 365 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 15 milijonov evrov več kot v letu 2012 in skladno z letošnjimi načrti. Velik dosežek je, da podjetje, ki pred meseci ni imelo sredstev za nabavo materiala, doseže zadane načrte oziroma uspe povečati prodajo za 4  odstotke v časih, ko se za Cimos ključen evropski trg krči. Če bi bili v boljšem likvidnostnem položaju, bi lahko prodali še za 10 milijonov evrov več izdelkov.

Dobiček iz poslovanja matične družbe Cimos bo letos znašal med 8 in 10 milijoni evrov, medtem ko bo Skupina Cimos dosegla 2 milijona evrov izgube iz poslovanja. Ker smo morali slabiti vrsto naložb, bo imela skupina 40 milijonov čiste izgube, matična družba pa dobrih 30 milijonov evrov. Če bomo obvladovali stroške tako, kot smo si zastavili, in če se bomo dobro pogajali z bankami, bi lahko prihodnje leto poslovali s čistim dobičkom. Zagotovo bomo z dobičkom poslovali leta 2015.

Kako se razumete z dobavitelji?

Cimos lahko še vedno proda za 400 milijonov evrov izdelkov na leto, ker nam kupci še vedno verjamejo in ker so dobavitelji kljub težkim časom ostali z nami na istem čolnu. V zadnjem letu so nam dobavitelji pomagali prebroditi najtežje obdobje. A pri tem jim Cimos omogoča tudi prodajo njihovih izdelkov.

Koliko zaposlenih boste odpustili?

Od skupno okoli 6700 delavcev jih v Sloveniji zaposlujemo približno 2600. Po prodaji Litostroja Power in Cimosa Titana bo zaposlenih okoli 750 delavcev manj. V Sloveniji in na Hrvaškem zaposlujemo 700 agencijskih delavcev, njihovo število bomo zmanjšali za več kot polovico. V vsej skupini se bo število režijskih delavcev znižalo za 180. Ker pa želimo izboljšati strukturo zaposlenih, bomo zaposlovali strokovnjake v financah, komerciali in inženirski kader.

V primeru propada Cimosa bi imel verjetno težave tudi avtomobilski grozd, ki je največji slovenski izvoznik.

V tem primeru bi na vso slovensko avtomobilsko industrijo padel madež. Tujci bi namreč naše okolje imeli za nestabilno in neresno.

Kateri Cimosovi programi so globalno najbolj konkurenčni?

Smo največji evropski poddobavitelj turbokomponent. Naš tržni delež znaša okoli 40 odstotkov, izdelke pa dobavljamo prav vsem proizvajalcem avtomobilov. Na srečo smo zelo vezani na nemško avtomobilsko industrijo, ki še vedno zelo dobro deluje.

Kako se bo gibala prodaja avtomobilov po svetu?

Po enem letu in pol padcev proizvajalci avtomobilov v Evropi v zadnjih dveh mesecih dosegajo štiriodstotno rast. Globalno se je prodaja v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za okoli tri odstotke.

Kako se bo razvijal trg hibridnih in električnih vozil?

V naslednjem desetletju lahko pričakujemo, da se bo delež električnih vozil z manj kot odstotka zdaj zvišal na 15 odstotkov novih vozil. Cimos je dobavitelj treh nosilcev motorjev za novi električni BMW i3. To pomeni, da večja proizvodnja električnih vozil za Cimos ne bo predstavljala težav.

So predstavniki nekdanjega vodstva še zaposleni v Cimosu?

Vsi nekdanji izvršni direktorji so že zapustili Cimos. Razšli smo se sporazumno. Ekipa, ki je prej vodila avtomobilski del, ga še vedno vodi.

Kako je brskati po preteklih poslih nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave Franca Krašovca, vašega nekdanjega šefa. Kako dojemate ugotovljene nepravilnosti?

Nisem si predstavljal, da je obseg domnevnih nepravilnosti in anomalij tudi pri zadevah na dnevni operativni ravni tako velik. Ugotovili smo veliko odprtih in nedokončanih zadev. S tem pa se ne ukvarjam veliko, saj so pristojnost drugih služb in posebnih revizorjev družbe Delloite.

Leta 2008 je približno 40 menedžerjev Cimosa ustanovilo podjetje Safin. V njem ima Franc Krašovec skoraj petinski lastniški delež, vi pa obvladujete najmanjšega, 0,59-odstotnega. Je bil Safin ustanovljen s ciljem, da se izpelje menedžersko-delavski odkup Cimosa?

Takrat sem bil v Cimosu direktor razvoja. Ne vem natančno, kaj je bil cilj ustanovitve Safina. Nikoli namreč ni bilo jasno razloženo, kaj je namen ustanovitve podjetja, čemu naj bi služilo. Dopuščam možnost, da je bilo ustanovljeno kot priprava na menedžerski prevzem. To so bili časi, ko so zaposleni po podjetjih ustanavljali družbe pooblaščenke. S temi podjetji se je poskušalo nekaj narediti.

Neupravičena poraba evropskih sredstev v razvojnih centrih Sieva in Simit, v katerih ima Cimos 20-odstotni lastniški delež, je bila prejšnji teden tarča kriminalistične preiskave. Boste morali državi vračati subvencije za razvojna centra?

Ta sredstva že vračamo. Ko smo aprila letos opravili določene preverbe, smo ugotovili, da pri vseh postopkih nabave opreme ni vse potekalo tako, kot je bilo predvideno v razpisnih pogojih. O rezultatih interne preiskave smo takoj obvestili družbenike obeh podjetij in gospodarsko ministrstvo. Takoj smo sprožili tudi aktivnosti, da se stanje sanira. Družbeniki v Simitu in Sievi so bili zelo kooperativni.

Kdo je sploh odgovoren za nepravilnosti?

Interna preiskava je pokazala, da so bili postopki narejeni po usmeritvah nekdanjega širšega vodstva Cimosa.