Čeprav se v poznojesenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem času vsako leto znova piše o odpornosti, strokovnjaki na podlagi zdravstvenih statistik ugotavljajo, da povprečen prebivalec zahodne poloble še vedno več časa in denarja kot za krepitev odpornosti in preprečevanje zapletov porabi za zdravljenje prehlada, gripe, angine in drugih tegob, povezanih z mrzlim vremenom. Svetovna zdravstvena statistika priča, da je povprečen odrasel Zemljan na leto trikrat prehlajen, prehlad, gripa, angina in podobna nalezljiva sezonska obolenja pa običajno trajajo od enega do dveh tednov. Do petina prehlajene populacije zboli huje: z zdravstvenimi težavami se lahko otepajo ves mesec ali še dlje, tudi zdravljenje je zahtevno in drago.
Kako lahko organizmu pomagamo do dobre forme in poskrbimo, da bomo čili pričakali pomlad?
Poskrbite za primeren jedilnik
Privoščimo si dovolj česna, čebule, peteršilja, agrumov, rdeče pese, kislega zelja in drugih jedi, bogatih s snovmi, ki spodbujajo telesno odpornost. Med tekočinami izbiramo vodo, zeliščne čaje, naravne sadne in zelenjavne sokove, pravi čaj, rdeči (roobios) čaj pa tudi zeljnico (vodo kislega zelje ali repe) in fermentirane mlečne proizvode z manj maščobe. Finski strokovnjaki ugotavljajo, da lahko z izbrano vsebino kozarca in krožnika pogostost, trajanje in resnost prehladnih obolenj zmanjšamo za slabo tretjino.
Probiotiki
Priporočljivi sta hrana in pijača, bogata s probiotičnimi kulturami, in tudi preparati iz lekarne, ki vsebujejo probiotične sestavine. Strokovnjaki z državne Univerze Madison v Wisconsinu v ZDA na podlagi raziskave, ki so jo lani izvedli na prostovoljcih, poudarjajo pomen probiotikov v boju proti prehladnim obolenjem. Z uživanjem probiotikov, ki vsebujejo Lactobcillus – učinkovit je pri okužbah dihal in prebavil – in tudi bifidobakterij se je mogoče uspešno upreti invaziji bakterij in virusov.
Dr. Mike Gleeson, profesor biokemije na Univerzi Loughborough v Angliji, je z raziskavo na zdravih prostovoljcih in s kasnejšo metaanalizo desetih podobnih študij ugotovil, da so pri posameznikih, ki so določen čas redno uživali probiotike, dosegli kar 42 odstotkov manjšo pogostost zbolevanja za prehladnimi boleznimi kot pri tistih iz kontrole skupine, ki so dobivali placebo.
Meditacija
S pomočjo meditacije je mogoče tveganje za prehladna obolenja zmanjšati za kar 40 do 50 odstotkov. V skupini 51 preiskovancev, ki so vsak dan meditirali in so tudi sicer skušal živeti čim bolj v skladu s svojimi notranjimi vzgibi, je po ugotovitvah skupine raziskovalcev z Univerze v Wisconsinu skupno število obolenj v primerjavi s kontrolno skupino padlo za 13 odstotkov, celokupni bolniški dopust pa je bil v sezoni prehladnih obolenj za kar 51 dni krajši kot pri drugih, ki se niso ukvarjali s svojo duhovno platjo. Znanstveniki menijo, da je uspeh povezan z dejstvom, da meditacija človeka pomiri, razvedri in razbremeni, odpravlja psihično napetost in stres, nemir, slabo počutje in razpoloženje. Vse to pa slabi in ogroža imunski sistem. man
