Ta iniciativa je nastala leta 2011 s poslanstvom raziskovanja coworkinga in razvoja slovenske coworking kulture. Skupnost mladih strokovnjakov, ki so si že nabrali več referenc v Sloveniji in tujini, bi bržkone znala svetovati mariborskemu županu Andreju Fištravcu, kako izpolniti njegovo predvolilno obljubo – vzpostavitev mariborskega podjetniškega coworking centra.
Vendar se je Fištravčev štab odločil ta projekt izpeljati drugače. Posel za izdelavo elaboratov o podjetniškem centru in coworking centru je občina oddala nepremičninskemu podjetju Amevi, ki za to področje nima nobenih referenc. Za elaborate, ki so vsebinsko splošni in ponekod tudi zelo površno napisani, je občina plačala skupno kar 23.724 evrov.
Referenca direktorjeva soproga
Cena posameznega elaborata je bila za nekaj evrov pod zakonsko mejo, ki določa, kdaj mora javna ustanova izpeljati javno zbiranje ponudb. Občina je zato lahko po svojem izboru povabila tiste, ki so po njeni oceni najprimernejši za izvedbo naročila. Ponudbo je poslala Ameviju in še dvema pravnima osebama.
Avtoprevozništvo Jurkec iz Cerkvenjaka je postavilo ceno 14.000 evrov za posamezni elaborat, Ganit Sistemi iz Vidma pri Ptuju, ki so registrirani za posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala, pa so hoteli zaračunati 15.870 evrov. Naj omenimo, da je to podjetje v letih 2011 in 2012 ustvarilo skupno komaj 4500 evrov prihodkov.
Z vodstvom Ganit Sistemov nam ni uspelo vzpostaviti stika. Marjan Kovačec, direktor podjetja Jurkec, pa nam je dejal, da so za coworking projekt izvedeli na Fištravčevih predvolilnih zborovanjih. »Opravljamo več dejavnosti, tudi izobraževalne, saj moja žena dela v prosveti,« nam je razložil.
»Čeprav poznamo praktično vse ključne domače in tuje deležnike na področju coworkinga, za ta povabljena podjetja še nismo slišali,« pravi Piskorič iz Iniciative Slovenia Coworking. Tudi Mateja Moharića, enega izmed avtorjev Amevijevih elaboratov, ne pozna. Kot smo poročali, je bila edina Moharićeva referenca ta, da je delal v tujini v podobnem okolju in nabiral izkušnje.
Pristop od zgoraj navzdol napačen
Piskorič kritično spremlja postopek, po katerem si mariborska občina prizadeva izpolniti Fištravčevo predvolilno obljubo. »Coworking temelji na skupnosti, ki si deli enake vrednote in je usmerjena proti sorodnim ciljem,« pojasnjuje. Iniciativa Slovenia Coworking se tako od svojega začetka razvija kot skupnost, ki naseljuje različne coworking prostore in teži k razvoju novih.
Potreben je torej pristop od spodaj navzgor, ki nastaja spontano in se odziva na potrebe članov skupnosti. V Mariboru te skupnosti uporabnikov (še) ni, občina bi raje najprej ustvarila institucionalni okvir podjetniškega coworking centra, ki bi bil prostorsko umeščen v nekdanjem galenskem laboratoriju Mariborskih lekarn v Tkalskem prehodu. »Da je tak pristop napačen, priča kar nekaj primerov propadlih coworking prostorov v Evropi,« opozarja Piskorič.
