Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč po torkovem sestanku, ki je potekal v okviru arbitraže za Splošni dogovor za leto 2014, opozarjajo, da se pri pogovorih o prihodnjem financiranju zdravstvenih storitev srečujejo z velikimi finančnimi omejitvami.
Teh omejitev po mnenju omenjenih združenj in organizacij ni več mogoče reševati zgolj z dialogom, notranjimi prerazporeditvami in iskanjem rezerv, ker izvajalci zdravstvene dejavnosti za izpolnjevanje svojih obveznosti enostavno nimajo več dovolj sredstev.
Prizadeli so jih varčevalni ukrepi in novi davki
Kot opozarjajo v izjavi za javnost, so jih "številni varčevalni ukrepi, linearno zniževanje cen zdravstvenih storitev, pa tudi nove in nove obremenitve v obliki davkov in obveznosti do zaposlenih" v zadnjih dveh letih pripeljale na rob poslovnega preživetja, hkrati pa se z vedno večjim primanjkljajem med obveznostmi in prihodki sooča tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V omenjenih združenjih in organizacijah opozarjajo, da v primeru, da se nič ne spremeni, ne morejo prevzeti odgovornosti za stabilno zagotavljanje zdravstvenih storitev v okviru obveznosti, ki jim jih nalagajo zakonodaja ter standardi storitev.
Potrebna bo odločitev o večjem financiranju ali spremembi standardov
"Politika in celotna družba se bosta morali enostavno odločiti ali bomo ohranili doseženi standard zdravstvenih storitev ter za ta standard zagotovili potrebna sredstva ali pa bodo pristojni morali prevzeti politično odgovornost, stopiti pred državljane in povedati, da se obseg zdravstvenih storitev krči, saj sedanjega obsega ne moremo več financirati," poudarjajo.
Opozarjajo, da nimajo čudežne palice, skritih virov ali nadnaravnih sposobnosti, s katerimi bi znali zagotavljali celoten obseg storitev ob delnem financiranju.
Po mnenju izvajalcev je težava dosegla raven, ki zahteva širši politični in družbeni premislek, tega pa zahtevajo od tistih politikov, ki o tem odločajo.