Merilniki prisotnosti radona so v pritličnih učilnicah osnovne šole v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer bivajo vrtčevski malčki, izpisali najvišje vsebnosti radona, kar so jih v zadnjem obdobju izmerili v javnih ustanovah. Po neuradnih meritvah je vsebnost radona v zraku kar 23-krat presegla najvišjo mejno vrednost 400 bekerelov na kubični meter zraka. A to ni edini primer, ko radioaktivni radon vdira v šole in učilnice. Zavod za varstvo pri delu je letos pregledal 85 učilnic in igralnic v 70 slovenskih šolah in vrtcih in v kar 29 izmeril višje vsebnosti radona od dovoljenih. Več kot trikrat presežene mejne vrednosti so izmerili še v vrtcu Idrija, podružnični šoli Lokev, Maminem vrtcu v Ljubljani in v osnovni šoli Prevole. Podobne razmere so meritve pokazale lani; od 83 pregledanih so prekomerne vrednosti izmerili v 34 šolskih prostorih.
Največ radona so doslej uradno izmerili v igralnici vrtca Muljava pozimi leta 2010, ko se je vsebnost radioaktivnega plina povzpela na 7430 bekerelov na kubični meter zraka. Igralnico so v začetku leta 2011 uspešno sanirali. Bežen vpogled v rezultate meritev zadnjih sedmih let, odkar v Sloveniji sistematično spremljamo vsebnosti radona v šolah in vrtcih, pa pokaže, da se v nekaterih šolah s problemom soočajo že več let, a merilniki vedno znova pokažejo previsoke vrednosti. Takšni so denimo nekateri prostori na podružničnih osnovnih šolah Lokev in Štrekljevec, v osnovnih šolah v Prevolah, Semiču, Komnu, na Prevaljah in v jaslih v Sežani. Znano je, da je radon drugi največji povzročitelj raka na pljučih, a strokovnjaki opozarjajo, da lahko slednjemu pripišemo veliko manj tovrstnih obolenj kakor kajenju, in pomirjajo, da kratkotrajna izpostavljenost radonu kot pri denimo črnovrških otrocih ne pomeni, da je njihovo tveganje nastanka pljučnega raka izrazito povečano.
Vsebnosti radioaktivnega plina radona v stavbi osnovne šole v Črnem Vrhu nad Idrijo so daleč največje, kar so jih strokovnjaki v zadnjem času izmerili po slovenskih šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah. Zavod za varstvo pri delu je v spodnjih učilnicah marca uradno izmeril 12-krat presežene mejne vrednosti, sodelavci Rudnika živega srebra pa so nedavno ob koncu tedna, ko učilnice niso bile prezračevane, neuradno izmerili kar 23-krat povišane vrednosti. A to ni edini primer, ko radioaktivni radon vdira v šole in učilnice. Zavod za varstvo pri delu je letos pregledal 85 učilnic in igralnic v 70 slovenskih šolah in vrtcih ter v kar 29 izmeril višje koncentracije radona od 400 dovoljenih bekerelov na kubični meter zraka. Koncentracije nad 1200 bekerelov (3-krat presežena mejna vrednost) so ob črnovrški šoli izmeril še v vrtcu Idrija, podružnični šoli Lokev, Maminem vrtcu v Ljubljani in v Osnovni šoli Prevole.
Rekorder vrtec Muljava
Tudi glavni inšpektor na Upravi RS za varstvo pred sevanji dr. Tomaž Šutej pojasnjuje, da je črnovrški primer trenutno najbolj pereč problem, a da ne smemo zanemariti drugih vrtcev in šol s prostori s povišano vsebnostjo radona. Največ radona so doslej izmerili v vrtcu Muljava pozimi leta 2010, ko se je koncentracija plina v igralnici povzpela na 7430 bekerelov na kubični meter zraka in s tem kar 18-krat presegla najvišjo dovoljeno vrednost. Igralnico so v začetku leta 2011 uspešno sanirali. Ravnateljica Branka Kovaček pojasnjuje, da je bila sanacija z ureditvijo sistema odsesavanja zraka izpod talne plošče zelo enostavna, občino pa ni stala več kot 2000 evrov. V nekaterih šolah se s problemom soočajo že več let, a merilci vedno znova pokažejo previsoke vrednosti. Takšne so denimo podružnični osnovni šoli Lokev in Štrekljevec, osnovne šole v Prevolah, Semiču, Komnu, Prevaljah in jasli v Sežani. Velike količine radona so izmerili tudi v kletnih učilnicah glasbene šole Ribnica, prekomerno so bili radonu in njegovim še škodljivejšim razpadnim produktom denimo leta 2008 izpostavljeni tudi zaposleni na železniških postajah Divača, Kočevje in Črnomelj, na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in Psihiatrični bolnišnici v Idriji.
Slovenija se je radona lotila zelo sistematično
Dr. Janja Vaupotič in dr. Asta Gregorič z Inštituta Jožef Stefan pojasnjujeta, da v Sloveniji sodimo med redke države, ki so se problema radona v vrtcih in šolah lotile zelo sistematično. »V obdobju od 1990 do 1994 smo izmerili koncentracije radona v zraku vseh 730 otroških vrtcev in 890 osnovnih šol. V nadaljevanju nacionalnega programa meritev radona smo v letu 1994 izmerili koncentracije radona v 1000 naključno izbranih domovih. V naslednjih letih smo izmerili koncentracije radona tudi v vseh bolnišnicah, večjih vodovodnih podjetjih, vinskih kleteh, zdraviliščih in nekaterih izbranih delovnih prostorih, kot so zdravstveni domovi, policijske postaje, železniške in avtobusne postaje,« pojasnjujeta raziskovalki. Ugotovili so, da so najvišje koncentracije radona v zraku naših zgradb praviloma na karbonatnih podlagah, na Krasu. Tveganje radona je večje v celotni južni Sloveniji, predvsem na širšem območju Kočevja, Novega mesta, na Idrijskem in širšem območju Sežane.
Direktor Uprave RS za varstvo pred sevanji Damijan Škrk pojasnjuje, da se program merjenja v vrtcih in šolah nadaljuje in da od 2006 vsako leto sistematično opravljajo meritve radona v izbranih vrtcih, šolah in drugih javnih ustanovah. Z enostavnejšimi in cenejšimi osnovnimi meritvami zgolj kontrolirajo prisotnost radona v učilnicah, s kompleksnejšimi, a tudi desetkrat dražjimi, pa tam, kjer so že zaznali problem radona, raziskujejo, kje ta uhaja v prostor. Škrk priznava, da za slednje upravi primanjkuje denarja in da jih v primeru črnovrške osnovne šole letos enostavno ni bilo mogoče izvesti, čeprav je problem tamkajšnjih pritličnih učilnic tudi po njegovih podatkih zelo izstopajoč. Šola oziroma vrtec, kjer meritve zraka pokažejo visoko vsebnost radona, tako lahko v nadaljnje obsežnejše meritve uvrstijo šele naslednje leto.
Za uhajanje radona dovolj že čisto majhna špranja
Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastane v razpadni verigi naravnega urana. Uran je praktično povsod v zemlji, zato radon lahko pride v dom, pisarno ali drug prostor iz skal, zemlje in gradbenih materialov skozi razpoke v betonskih tleh ali stenah, skozi talne odtočne kanale, jaške ali druge cevi in špranje ob slabo tesnjenih električnih, plinskih ali drugih napeljavah. Izkušnje kažejo, da je mogoče večji del problemov z radonom rešiti s pogostejšim prezračevanjem, trdovratnejše primere pa rešujejo z zatesnjevanjem špranj s smolo oziroma odsesavanjem zraka izpod temeljne plošče.
