Omejitev najvišjih plač je predlagala Pobuda 1:12. Kot je razvidno že iz imena, so predlagali, da bi lahko bila v prihodnosti najvišja plača v podjetju največ 12-krat višja od najnižje. Pobuda je brez težav zbrala 100.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma.
A zmaga na referendumu se ji je izmaknila. Pa ne »za las«. Kot so pokazale vzporedne volitve, je namreč proti predlogu glasovalo 65 odstotkov volilcev. Poraz je bil pričakovan, je pa pobuda vendarle sprožila živahno razpravo v Švici. Na njene predloge so se posebno burno odzvali na politični desnici in v gospodarskih krogih. Švicarsko gospodarstvo je v kampanjo proti pobudi vložilo kar milijon švicarskih frankov in svarilo, da bi takšna omejitev prinesla zmanjšanje števila delovnih mest, poleg tega pa Švica ne bi bila več zanimiva za tuja podjetja.
Predsednik švicarskega združenja delodajalcev Hanspeter Vogt je takoj po objavi izidov pozdravil odločitev svojih sodržavljanov in dejal, da so bili rezultati pričakovani, potem ko so podjetja ljudem natančno razložila, kakšne posledice bi omejitve plač imele za švicarsko gospodarstvo.
David Roth, predsednik mladih socialistov, ki so avtorji pobude, je po drugi strani izrazil razočaranje nad rezultatom. Nasprotnikom pobude je očital, da so rezultat dosegli s kampanjo vzbujanja strahu pred domnevnimi gospodarskimi posledicami. Še vedno so prepričani, da so razlike strahotne in krivične. V koncernu Nestle, denimo, ki ima sedež ob Ženevskem jezeru, direktor Paul Bulcke po navedbah gospodarske revije Bilanz na leto zasluži 12,6 milijona švicarskih frankov, kar je za 238-krat več od najnižje plače v podjetju. V farmacevtskem koncernu Roche se ponašajo z razmerjem 1:261, pri izdelovalcu ur Swatch pa 1:137.
Švicarji so sicer na včerajšnjem referendumu glasovali tudi proti predlogu povišanja cestnin za osebne avtomobile za 150 odstotkov oziroma na 80 evrov. Zavrnjen je bil tudi predlog o uvedbi davčnih olajšav za tiste družine, ki otrok ne pošiljajo v vrtec.agencije
