»Država naj denar, ki ga ima na voljo za kredite po nizki obrestni meri, usmerja predvsem v spodbujanje tehnološke posodobitve podjetij, saj je slovensko gospodarstvo prav zaradi tega nekonkurenčno in vse globlje v krizi. Mi pa se še naprej pogovarjamo o subvencijah. Kdor tega ne razume, ne razume gospodarstva,« je prepričan Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno, zlate gazele 2011, specialista za zobate, masne in signalne obroče za vztrajnike motorjev. Zato tudi upa, da bo novi gospodarski minister prišel iz vrst gospodarstvenikov, ki najbolje vedo, kaj je treba narediti za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Podjetje ima za seboj še odločnejšo rast prihodkov kot preteklo leto, ko je bila ta 4-odstotna in so ustvarili 25,5 milijona evrov prihodkov ter imeli pet milijonov evrov dobička. Letos bodo namreč presegli mejo 28 milijonov evrov in tako imeli naj uspešnejše leto do zdaj, 10-odstotno rast pa ob več kot 77.000 evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega načrtujejo tudi za prihodnje leto.

Vse bolj jasno pa jim je, da prav dolgo ne bodo več mogli čakati, da bodo lahko kupili zemljišče za nadaljnjo širitev, ki je zaradi naročil, ki jih imajo do leta 2015, nujna. Nove proizvodne prostore bi že dalj časa radi postavili na sosednjem zemljišču, ki pa je v lasti agrarne skupnosti oziroma pripada 105 lastnikom in prav z vsakim od njih bi moral KLS podpisati pogodbo, saj agrarna skupnost ni pravna oseba. »A 60 lastnikov je že mrtvih, pogodbe o dedovanju pa niso sklenjene, zato tega zemljišča ne moremo kupiti,« pojasnjuje Strašek.

Država bi, pri čemer KLS še zdaleč ni edino podjetje s takim problemom, zagato rešila, če bi spremenila zakonodajo in agrarni skupnosti dala status pravne osebe, kar pomeni, da bi podjetja pogodbo sklepala neposredno z agrarno skupnostjo.

Prav tako KLS ni edina gazela, ki si mora zaradi nadaljnje rasti zagotoviti nemoteno preskrbo z elektriko, a razveseljuje, da imajo v Elektru Celje posluh in da bodo v bližnji prihodnosti preprečili vse slabše napetostne razmere in zagotovili dovolj elektrike, da bo bistveno bolj obremenjena in razširjena proizvodnja v KLS lahko nemoteno tekla.

V podjetju so namreč samo letos vložili 6,5 milijona evrov v posodobitev in optimizacijo proizvodnje, da so lahko bolj učinkoviti in da ohranjajo najvišjo raven kakovosti izdelkov, kar tretjino prometa pa ustvarijo z novimi proizvodi, kar pomeni, da ohranjajo inovativni naboj na najvišji ravni.

V kratkem bi radi zgradili še eno proizvodno halo z 800 kvadratnimi metri, kar pa še vedno ne bo dovolj za naraščajoče potrebe vse bolj zahtevnega trga. Vse večji so namreč pritiski partnerjev iz Kitajske, kamor izvozijo 12 odstotkov, Kitajska pa zanje že pomeni nepogrešljiv trg. »Glede na politiko čim nižjih stroškov si partnerji želijo, da bi postavili proizvodnjo na Kitajskem in v tej smeri vse bolj razmišljamo tudi sami. Vendar pa bi radi to vsaj za nekaj časa zadržali, saj si ne želimo zmanjšanja zaposlenih v Ljubnem, kar bi se v primeru selitve dela proizvodnje zgodilo. Seveda pa lahko izberemo drugo pot in se odločimo, da ne bomo več rasli. Pomembno nam je namreč, da še naprej zagotavljamo zaposlenost in s tem tudi socialno varnost predvsem našim ljudem iz lokalnega okolja,« pojasnjuje Strašek, ki si želi, da bi ustrezno rešitev za širitev čim prej dosegli.

Četudi naj bi bili postopki za pridobivanje potrebnih dovoljenj za gradnjo novih objektov zelo poenostavljeni, je direktor KLS prepričan, da so dejanske razmere daleč od tega, kar trdijo v državni upravi. Po njegovem mnenju birokrati na ministrstvih ne skrbijo za reševanje in pospeševanje postopkov, pač pa v večini primerov postopke zapletajo in s tem podjetjem dvigujejo stroške. »Država ima vgrajeno zavoro za gospodarsko rast,« je prepričan.

Strašek, ki vedno znova poudarja, da je KLS s praktičnim usposabljanjem mladih že leta prava šola zanje, z veseljem pove, da so prav zaradi načrtovane rasti v septembru in oktobru že zaposlili 14 mladih tako iz strokovnih šol kot višjih šol, s čimer je skupno število zaposlenih že preseglo številko 200. Obenem pa poudarja, da ostaja veliko breme podjetij nefleksibilnost delovne zakonodaje, ki podjetjem onemogoča ustrezno odzivanje podjetja na obstoječe potrebe v proizvodnji, ki so kdaj lahko tudi manjše od zmogljivosti, ter seveda večje. Zato je med drugim proti ukinitvi dela prek študentskega servisa, saj so prav ob pomoči zanesljivih mladih ljudi, ki so delali pri njih že med šolanjem, uspešno servisirali večje potrebe trga, zaradi česar je proizvodnja kdaj tudi za tretjino večja od povprečja.