Razvite države so se v Varšavi spopadle z državami v razvoju glede stopnje odgovornosti, ki bi jo morale prevzeti bogate države nasproti revnejšim pri znižanju emisij toplogrednih plinov. Na koncu je bil kompromis ta, da se države niso "zavezale" k zmanjšanju emisij, temveč da bodo k temu "prispevale".
Glede na dogovor morajo tako vse države čim prej začeti oziroma okrepiti svoj "prispevek" k skupnemu znižanju emisij na nacionalni ravni še pred letom 2015. S tem je bila dogovorjena časovnica za podnebna pogajanja v Parizu. A to po mnenju opazovalcev ne bo dovolj za omejitev segrevanja ozračja na največ dve stopinji Celzija.
V Zeleni podnebni sklad po 2020 100 milijard dolarjev letno
Razvite države bodo z letom 2020 v Zeleni podnebni sklad ZN za boj proti podnebnim spremembam prispevale 100 milijard ameriških dolarjev letno. Nekatere razvite države so za letos obljubile dodatnih 100 milijonov dolarjev za že obstoječi sklad ZN za pomoč revnim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb, ki nujno potrebuje denar.
Ustanovljen je bil t.i. varšavski mehanizem za "izgubo in škodo" najbolj ranljivim državam pri odpravljanju posledic zaradi pojavov, povzročenih s podnebnimi spremembami. A tudi pri tem pogajalci niso dosegli zavezujočega dogovora o financiranju mehanizma in tako niso oblikovali časovnega okvira za finančne prispevke, kot so to zahtevale države v razvoju.
Jordanova: Dosežek bolj klavrn
Države so se sicer zavezale k učinkovitejši zaščiti gozdov, sicer pa je dosežek bolj klavrn, ocenjuje evropska poslanka Romana Jordan (SDS/EPP), ki se je konference udeležila kot članica uradne delegacije Evropskega parlamenta.
"Največji uspeh pogajanj je dogovor, ki bo preprečil hitro krčenje gozdov in spodbudil pogozdovanje. Gre za sodelovanje med razvitimi državami, ki tistim v razvoju finančno pomagajo pri ohranjanju gozdov," je zapisala. Države so se namreč dogovorile o dokumentu, ki določa pogoje, pod katerimi lahko revne države prejmejo denarno pomoč za zaščito njihovih gozdov.
"Drugje pa je izkupiček bolj klavrn. Kljub temu, da so pogajalci podaljšali pogajanja za en dan, njihov dogovor ne vliva mnogo zaupanja, da bo čez dve leti dosežen sporazum, ki bo resnično omejil segrevanje zemeljskega ozračja na največ dve stopinji Celzija," je razočaranje izrazila Jordanova.
"A vendar ostaja upanje, da bodo politiki, tako kot so jih uspeli združiti in povezati v skupno ukrepanje gozdovi, leta 2015 našli podobno mero odgovornosti in ambicij za ukrepanje proti podnebnim spremembam," je bila tudi malce bolj optimistična.
Kajfež Bogatajeva o doseženi pozitivni ničli
Izkupiček konference je kot skromen za STA označila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Doseženega je bilo izjemno malo, recimo pozitivna ničla. Dovolj, da gredo pogajanja še naprej, za samo podnebje pa daleč premalo," je bila kritična Kajfež Bogatajeva, sicer članica Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah.
"Pogajanja so v celoti razgalila prepade med državami, globoko nezaupanje in odsotnost politične volje za okoljski napredek. Neuspeh je najočitnejši tam, kjer bi bil dogovor najbolj potreben, na primer koliko fosilne energije bodo države še uporabljale v prihodnjih desetletjih. Države v razvoju še vedno menijo, da morajo prvi korak storiti drugi," je še menila.
Razočarane tudi okoljevarstvene skupine in humanitarne organizacije
Razočaranje nad izidi konference so sicer izrazile tudi okoljevarstvene skupine in humanitarne organizacije, ki so zaradi nezadovoljstva s pogovori celo predčasno zapustile konferenco. Direktorica britanske humanitarne skupine Oxfam Winnie Byanyima je dejala, da je besedilo o financiranju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov le "vaja lingvistične joge".
"Že tretje leto zapored so države našle nov način, da ne naredijo popolnoma ničesar," je dejala in dodala, da jo bodo finančno najbolj skupile najrevnejše države in tiste, ki so največje žrtve podnebnih sprememb.
Namen dvotedenske konference v Varšavi je bil sicer razrešiti nesoglasja, da bi se lahko do konca leta 2015 v Parizu podpisal nov podnebni sporazum, ki bi začel veljati do leta 2020 in bi tako nasledil sedanji, lani podaljšani kjotski protokol.