Raziskavo so v mariborskem zavodu Etnika izvedli v aprilu in maju letos na osnovnih in srednjih šolah v Mariboru. Vanjo je bilo vključenih 727 mladih v starosti med 12 in 19 let, ki so jih spraševali o izkušnjah z igrami na srečo v zadnjem letu dni.
"Z uporabo instrumenta SOGS-RA, ki v svetu sodi med najbolj uveljavljene, ko gre za raziskovanje prevalence problematičnega igranja pri adolescentih, smo ugotovili, da je med mladimi iz naše raziskave 3,2 odstotka takih, ki jih lahko uvrstimo med problematične igralce, in 8,3 odstotka takih, ki so v območju tveganja za razvoj problemov," je povedal Marjan Ornik iz omenjenega zavoda.
Ti podatki so po njegovih besedah v skladu z rezultati podobnih študij v večini zahodnih držav, kjer so pri mladoletnikih namerili deleže problematičnega igranja v višini med tremi in petimi odstotki. Nekoliko nižje stopnje imajo v severnih deželah Evrope.
Mladi pridejo do informacij o nevarnostih iger na srečo na različne načine, največkrat preko spleta in medijev. Žal je kar petina vseh anketirancev odgovorila, da o tveganjih ne ve prav ničesar. "Igranje na srečo je postalo del slovenske kulture in v družbi obstaja visoka toleranca do iger na srečo. Zanimivo je, da smo po številu igralnic glede na število prebivalcev daleč na prvem mestu v Evropi," izpostavlja Ornik.
Redno, torej enkrat ali večkrat tedensko v obdobju enega leta, je igralo športne stave okrog sedem odstotkov mladih iz raziskave. 20 odstotkov mladih iz študije je prvo igro za denar odigralo, še preden so bili stari 11 let. V kategoriji problematičnih igralcev pa je ta delež kar 39-odstoten. Petino mladih z izkušnjo igranja za denar so v igranje vpeljali njihovi starši.
