Analize so pokazale, da 70 odstotkov žensk, ki se soočajo z rakom dojk, nima ustreznih podatkov o rekonstrukciji in njihovo znanje temelji na starih podatkih oziroma podatkih s spleta, kjer pa v manj kot sekundi dobijo 40 milijonov zadetkov. »To pomeni, da se znajdejo kot na smetišču, kjer iščejo uporabne informacije, kar je težko,« je povedal prof. dr. Uroš Ahčan, predstojnik Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline UKC Ljubljana. Istočasno strokovnjaki o novostih v tehnikah rekonstrukcije pogosto pozabijo povedati drugim zdravnikom, ki srečujejo te bolnice, kot so družinski zdravniki in onkologi. Oboje je bil razlog, da se je Uroš Ahčan lotil pisanja nove knjige, ki je te dni ugledala luč sveta in ima naslov Ko se življenje obrne na glavo – vse, kar bi morali vedeti o raku na dojki in njeni rekonstrukciji.
Rekonstrukcija na stroške zdravstvene zavarovalnice
Pri nas se za rekonstrukcijo dojke odloči 60 odstotkov žensk, ki jim ob zdravljenju raka dojko odstranijo, in v UKC Ljubljana rekonstrukcijo dojke z različnimi metodami opravijo pri več kot 350 bolnicah na leto. Odstotek žensk, ki se odločijo za rekonstrukcijo, je pri nas zelo visok, v drugih državah znaša okoli 20 odstotkov, pojasnjuje plastični kirurg. »Ta delež žensk narašča s širjenjem novic, kaj lahko danes naredimo,« je prepričan.
Rekonstrukcijo dojk po zdravljenju raka opravijo na stroške zdravstvene zavarovalnice, kar so tudi evropska priporočila. A ni vedno samo finančna plat tista, ki omejuje te možnosti, pojasnjuje Ahčan. Sem sodi tudi tehnično znanje kirurgov, saj povsod po svetu ne obvladajo mikrokirurške rekonstrukcije in imajo v številnih državah na voljo bistveno slabše metode rekonstrukcije. Slovenskim pacientkam so na voljo vse metode in tehnike teh posegov.
Kar 80 odstotkov žensk, ki se odločijo za rekonstrukcijo, se odloči, da bodo ta poseg opravile sočasno z odstranitvijo obolele dojke. Ko vidijo, kakšni so rezultati, na rekonstrukcijo prihajajo tudi ženske, ki so raka prebolele pred desetimi, petnajstimi leti, pove Ahčan. Uspešnost teh posegov je odlična, saj imajo že več kot 200 prostih prenosov tkiv – kar je najzahtevnejša metoda rekonstrukcije dojke – brez odmrtja tkiva.
Slovenski kirurgi orali ledino
Slovenski kirurgi so že leta 1987, med prvimi na svetu, opravili prvi prenos tkiva s trebuha na prsni koš, v nadaljnjih letih so to znanje nadgradili in povečali skupino strokovnjakov, ki take posege zna opraviti, je povedal Ahčan. Za rekonstrukcijo dojke z lastnim tkivom tkivo odvzamejo s trebuha ali drugega dela telesa. Enostavnejša in v določenih primerih edina možna pot je vsaditev prsnega vsadka. Ljubljanska šola plastične kirurgije teži k temu, da je bolj naravna oblika telesu lastno tkivo, ki se sočasno s pacientko redi, hujša in ima enako telesno temperaturo, kar za vsadke ne velja.
»Vsaka ženska, ki zboli za rakom dojk, je prestrašena. Večkrat rečem, da se znajde kot pred zelo prometno cesto, kjer pa ji bo na drugo, boljšo stran ceste pomagalo več ljudi. Rekonstruktivni poseg je zahtevna izkušnja, čas zdravljenja ni najlepše obdobje v življenju, a se na to pozabi, tako kot na druge slabe stvari, in ženske potem z drugačnim gledanjem na svet vstopajo nazaj v realnost: vse povedo, da so postale bolj sebične, živijo za danes in ne za jutri ter se imajo rade,« na temelju izkušenj razmišlja Ahčan.
Začetna poglavja v knjigi prikazujejo zgodovinski pogled na zdravljenje raka dojke in rekonstrukcije, nekaj poglavij o diagnostiki in zdravljenju raka so prispevali zdravniki onkologi, sledijo poglavja o rekonstrukciji ter odgovori na vprašanja bolnic, s katerimi se srečujejo zdravniki. Najbolj dragocene pa so po Ahčanovem mnenju strani, na katerih so svoje zgodbe v sliki in besedi predstavile bolnice, ki so jih zdravili.
Uroš Ahčan bo svojo knjigo, izdano v samozaložbi, predstavil jutri, v okviru 29. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na odprtem odru Forum za obiskovalce.
