Čeprav smo po začetnih remijih in pravem boju upali na izenačen in zanimiv dvoboj, je Norvežan v peti partiji prešel v vodstvo, ki ga je nato samo še povečeval in dvoboj rutinsko ter brez težav pripeljal do konca. Dejstvo je, da Anand ni imel velikih možnosti. Carlsenova mladost in odlična fizična pripravljenost sta prevladali nad izkušnjami in teoretično pripravo. Lahko bi celo rekli, da je Carlsen šahovski igri dodal novo dimenzijo, ki napoveduje, v kakšni smeri se bo kraljevska igra odvijala v prihodnje. Neverjetna koncentracija skozi celotno partijo, brez velikih nihanj, predvsem pa nepopustljiva borbenost do zadnje figure na šahovnici. Anand ni dosegal otvoritvene prednosti, kar naj bi bilo njegovo glavno orožje, v dolgotrajni bitki preciznosti in vzdržljivosti pa ni bil zmožen slediti kar 21 let mlajšemu tekmecu.

Vsekakor je Carlsen poleg osebnega uspeha storil veliko uslugo popularizaciji šahovske igre na zahodu. Na Norveškem šah postavljajo ob bok nogometu, v večini evropskih držav se šah kot izbirni predmet vključuje v osnovne šole, starši dojemajo, da šahovska igra njihove otroke uči discipline in spoštovanja, izboljšuje delovne navade in trenira spomin.

Magnusova era pa se je šele začela in trenutna dominanca daje drugim le malo upanja. Zdaj je na vrsti njegova konkurenca z Aronianom in Kramnikom na čelu, da se prilagodi novemu načinu bojevanja in v naslednjih letih izziva trenutno najboljšega šahista na planetu.

Luka Lenič je šahovski velemojster in slovenski prvak.