Cesar Franc Jožef I.

Dunaj, 21. nov. (Kor. n.) Cesarska »Wiener Zeitung« javlja v posebni izdaji, da je Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v gradu Schönbrunnu mirno v Gospodu zaspal.

Sredi vojnega viharja je cesar Franc Jožef po kratki bolezni umrl. Vest o njegovi nagli smrti v časih, ko bije monarhija titanski boj za svoj obstanek, mora pretresti vsako srce, mora zaboleti vsako dušo in bo tudi ne samo v našem cesarstvu, nego tudi širom sveta obudila iskreno žalost, saj je ves svet tudi vzlic vojnim razmeram s spoštovanjem in občudovanjem gledal na sivolasega nositelja staroslavne krone habsburške.

Mirno in lahko je končal cesar Franc Jožef svoje življenje v izredno visoki starosti. Kar nagloma je prišla smrt. Še pred nekaj dnevi je cesar po svoji navadi opravljal svoje v sedanjih izrednih razmerah posebno težke vladarske naloge, že bolan je še delal in skrbel za blagor domovine in njenega prebivalstva – danes pa že žalujejo avstrijski narodi, da jim je usoda vzela gospodarja še predno je končan silni boj za moč, veljavo in slavo monarhije. (...)

Slovenski narod, 22. novembra 1916

Slovenci ob mrtvaškem odru našega cesarja.

Cesar Franc Jožef je mrtev! Oni veliki vladar mogočne velike Avstrije narodov, ki je preživela in prestala ravno pod njegovim vladanjem najtežje preizkušnje, je izdahnil sinoči svojo dušo. Ves razvoj, vsa zgodovina našega naroda je tako tesno združena z osebo velikega vladarja. V onem viharnem letu 1848., ki je bilo zibelka vsega našega narodnega razvoja, je sprejel cesar Franc Jožef na svoje mlade rame vso težo in odgovornost monarha velike Avstrije, ki je stala tako kot sedaj v ognju od vseh strani. Bili so to tako težki trenutki, morda težji še kakor danes. (…)

Cesar Franc Jožef I. se je mudil med našim slovenskim narodom, obiskal je našo slovensko domovino, govoril z našim slovenskim ljudstvom. (...) Naš udani slovenski narod žaluje ob mrtvaškem odru svojega vladarja Franca Jožefa. In ob tem mrtvaškem odru ponavlja slovensko ljudstvo svoje neomajno zvestobo do dinastije Habsburg. (…)

Hvaležen spomin velikemu cesarju Francu Jožefu med zvestim slovenskim narodom!

Slovenec, 22. novembra 1916

† CESAR FRANC JOŽEF I.

DUNAJ, 21. novembra. Cesarja Franca Jožefa ni več! Danes ob devetih zvečer je Njegovo Veličanstvo cesar, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Skoraj do zadnjega trenutka se je vse upiralo kruti misli, da bi mogel biti konec tega najdražjega življenja. Kajti z občudovanja vredno močjo je blagopokojni Najvišji Gospod kljuboval težavam starosti, premagoval težka ogroževanja svojega življenja in razvijal tako duševno gibčnost, tako neumorno in neuklonivo živel dolžnostim svojega visokega mesta, da se je misel slovesa za vedno zdela popolnoma nepojmljiva. Tako se strahovita resnica čuti kot vse omrtvujoč udarec. (...)

Njegova plemenita, poveličana duša, ki je odšla v jasne višine, bo plavala kot duh zaščitnik nad Njegovo hišo in Njegovo državo. Zvesti narodi, katerim je posvečal vso svojo veliko ljubezen in Svoje najvnetejše prizadevanje, pa se v tem usodnem času še trdneje kot kedaj prej zgrinjajo okoli prestola in obnavljajo globoko ginjenega srca, vendar pa trdne volje in v prirojeni zvestobi staro prisego presvetli vladarski hiši. Neločljivo združeni se bodo borili danes in vselej za sijaj krone, za obstoj in varnost monarhije, za slavo in veličino domovine!

Edinost, 22. novembra 1916

STARI AVSTRIJSKI CESAR JE NAGLO IZDAHNIL V SVOJEM GRADU NA DUNAJU

London, 22. nov. ob 3. zjutraj. Besterjeva agentura poroča iz Dunaja čez Amsterdam, da je cesar Franc Jožef umrl sinoči ob 9. uri v gradu Schönbrunnu.

Že nekaj dni so poročali iz Švice čez London, da je stari avstrijski cesar bolan na vnetju sapnika. V ponedeljek so poročali, da se je vnetje razširilo na desno stran pljuč, a kljub temu je še sprejemal ljudi v avdijenco. Konec je torej moral priti naglo, ne toliko vsled bolezni kolikor vsled starosti, onemoglosti in napetosti živcev, kar ga je vsekakor mučilo v zadnjih dveh letih, odkar traja vojna. Poleg tega je bil katar v sapniku njegova stara bolezen.

Franc Jožef je bil zadnjega 18. avgusta star 86 let in deset dni mu je še manjkalo do 68. leta njegovega vladanja. Zgodovina ne pomni, da bi bil kateri monarh sedel toliko časa na tronu, kakor ravno stari Francelj. Značilno je, da je nastopil vlado v burnem času vojne in revolucije (2. dec. 1848) in smrt ga je pahnila iz prestola zopet v burnem času vojne, ko bije Avstrija ljut boj za obstanek. Še bolj burno je bilo njegovo zasebno življenje, ki je bilo polno tragedij in bridkih razočaranj. Znano je, da je habsburška rodovina udarjena z dedno blaznostjo in drugimi abnormalnostmi; Franc Jožef je sicer ušel tem dediščinam, toda moral je gledati, kako so padale mnoge druge žrtve.

Franc Jožef je mrtev. Njegov konec pa ne more iznenaditi nikogar, kajti starec je bil že dolgo časa z eno nogo v grobu. Avstrija se bo zavila za nekaj dni v oficijelno črnino, katere je že vajena, in potem bo pa zopet vpila: »Živijo!« novemu cesarju.

Prosveta, 22. novembra 1916*

* Prosveta je bila glasilo slovenske narodne podporne enote v Chicagu in je z občasnimi 40.000 izvodi v ZDA veljala za največji tamkajšnji časopis v slovenščini.