Na letošnji lestvici se je Slovenija znašla na solidnem 33. mestu, s čimer je relativno nazadovala za dve mesti glede na predhodno leto. Za nami se nahajajo mnoge tranzicijske države (Slovaška, Madžarska, Češka) ter nekatere razvite države EU (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Španija), s katerimi se pogosto primerjamo. Primerjalno gledano se Slovenija uvršča nad povprečje držav članic OECD v regiji. Poročilo kaže, da postajajo okolja vse bolj naklonjena poslu. V zadnjih letih samo sedem držav ni vpeljalo pozitivnih sprememb.

Za vsako podjetje je ključnega pomena predvidljivost in varnost poslovnega okolja. Pri spodbujanju drugega ima ključno vlogo predvsem država. Ali drži, da boljše poslovno okolje lahko zagotovi samo vitka država? Države z nizkim deležem državnih izdatkov v BDP se nahajajo bodisi na vrhu lestvice Doing Business (Hongkong) bodisi na njenem repu (Ekvatorialna Gvineja). Države z višjim deležem (Danska, Švedska, Norveška) se nahajajo med prvimi 15 državami ali povsem na dnu lestvice (Eritreja, Venezuela). Ni torej mogoče trditi, da države z nizkimi davki in manjšo prerazdelitvijo ustvarjajo boljše poslovno okolje. Še več. Lestvica kaže, da države z večjim deležem državnih izdatkov v BDP zagotavljajo v povprečju učinkovitejšo regulacijo kot tiste z manjšim.

Kakovost regulacije lahko opredelimo skozi dobro delujoče in stabilne institucije ter nizke transakcijske stroške. Najbolj uspešne države so tiste, ki jim je uspelo zgraditi ustrezne institucije. To je pomembno še posebno v času krize. Belgiji se je na primer uspelo v obdobju brez vlade, kljub močnim notranjim nesoglasjem glede prihodnje ureditve države in nezavidljivi fiskalni situaciji, izogniti večjemu znižanju bonitetne ocene. Status kraljevine in vloga Bruslja zagotavljata določeno institucionalno stabilnost in predvidljivost. Institucionalni ekonomisti radi poudarjamo, da so učinkovite institucije praviloma rezultat dolgotrajnih in spontanih procesov. Skozi te odpravljamo napake pri njihovem delovanju. Nerazumevanje evolutivnih sprememb postaja značilnost Slovenije. Vzemimo na primer AUKN. Z njeno ustanovitvijo je bil storjen korak v pravi smeri. Šlo je za novo institucijo, zato njeno delovanje na začetku ni moglo biti popolno. Namesto da bi jo ustrezno nadgradili in okrepili, smo z njeno ukinitvijo in željo po oblikovanju državnega holdinga vse skupaj vrnili na začetek procesa institucionalnega učenja. Podobno je pri (raz)združevanju različnih ministrstev in uradov. Ali veste, koliko ministrstev imamo po novem? Koliko jih znate na primer poimenovati z njihovim polnim imenom?

Institucije s svojim delovanjem vplivajo na višino transakcijskih stroškov. Ti nastanejo zaradi iskanja poslovnih partnerjev, pridobivanja informacij, pogajanj, priprave pogodb, zavarovanj, nadzora in uveljavljanja pogodb. Idejo transakcijskih stroškov je prvi predstavil dobitnik spominske Nobelove nagrade za ekonomijo Coase (1991). Zakaj potrebujemo podjetje, če se lahko vse transakcije izvedejo na trgu? Odgovor najdemo v transakcijskih stroških. Kadar so transakcijski stroški v podjetju manjši od tistih na trgu, obstajajo razlogi za obstoj podjetja. Zaradi povečanega obsega trgovinske menjave, delitve dela in naraščanja števila pogodbenih odnosov danes v poslovnem svetu naraščajo transakcijski stroški. V ZDA so se na primer v stotih letih povečali s 25 odstotkov na 45 odstotkov BDP. Ogromna številka.

Koliko znašajo transakcijski stroški v Sloveniji? Celovite ocene nimamo. Iz poročila SB lahko izluščimo transakcijske stroške, povezane z administrativnimi stroški, izgubo časa in pridobivanjem potrebnih dovoljenj. Slovenija se je z vidika transakcijskih stroškov, potrebnih za začetek poslovanja kakega podjetja, uvrstila na 38. mesto, kar je višje od povprečja držav članic OECD v regiji (60. mesto). V svetu potrebujejo podjetja za začetek poslovanja v povprečju 25 dni. Na Novi Zelandiji potrebujete dan, na Surinamu 208 dni in v Sloveniji šest dni. Na področju davčne zakonodaje smo z vidika transakcijskih stroškov na ravni povprečja držav članic OECD v regiji (54. mesto). V povprečju smo tudi z vidika transakcijskih stroškov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj (59. mesto). Najboljše rezultate dosegamo pri zaščiti vlagateljev (14. mesto). Največji transakcijski stroški so prisotni na štirih področjih. Na področju registracije in prenosa lastništva med poslovnim partnerji je Slovenija kljub napredku v zadnjih letih uvrščena na skromno 83. mesto. Še slabši rezultat dosegamo na področju dostopnosti kreditov (109. mesto), kjer so pomembni dostop do informacij, jamstva in stečajna zakonodaja. Na področju pogodbenih odnosov je Slovenija uvrščena na 52. mesto, kar je bistveno slabše od povprečja držav članic OECD v regiji (36. mesto). Odstopamo predvsem zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov v gospodarskih sporih. Z vidika transakcijskih stroškov na področju stečajne zakonodaje (hitrost, stroški, stopnja preživetja) smo na 41. mestu, kar nas uvršča pod povprečje držav članic OECD v regiji (27. mesto). Od leta 2005 je Slovenija izboljšala stanje na večini področij. Najmanj pri gradbenih dovoljenjih, pogodbenih odnosih in kreditih.

Poročilo SB je lahko v pomoč pri identifikaciji problemov in izvedbi ukrepov. V Sloveniji bo treba okrepiti institucije in obenem skozi redukcijo njihove kompleksnosti znižati transakcijske stroške. Podjetja pridobivajo konkurenčne prednosti na trgu ne samo zaradi lastne inovativnosti, ampak tudi zaradi delovanja v institucionalno urejenih in stabilnih okoljih z nizkimi transakcijskimi stroški. Prvo je naloga vodstev podjetij. Za drugo in tretje morajo poskrbeti politiki in državni uradniki. Potrebujemo usklajeno trojko. Drugačno trojko. Drugače si vsi skupaj zaslužijo dvojko.