Čufer je obveljal za najbolj spornega kandidata in dejansko se do danes ni veliko spremenilo. Kot da ne bi vedel, kdo sedi v koaliciji, je na novinarski konferenci napovedal poseg v pokojnine, ker da so drugi deli prebivalstva k javnofinančni konsolidaciji že prispevali. Ker ni bilo jasno, kdo v upravljalcu državnega premoženja je odgovoren za katero odločitev, je posegel v pristojnosti nadzornikov Slovenske odškodninske družbe (Sod) in si s tem nakopal jezo predsednika koalicijske SD Igorja Lukšiča in Zorana Jankovića. Oba sta imela med nadzorniki Soda svoje ljudi. Lukšič se prav tako ni vzdržal ostrih kritik načrtovane privatizacije. Ko je predstavil svojo idejo Slovenskega državnega holdinga (SDH), v kateri ni bilo prostora za samostojno Kapitalsko družbo (Kad), pa je bilo med podporniki vlade Alenke Bratušek mogoče slišati, da je »še hujši kot Šušteršič«. Z vztrajanjem pri vključitvi Kadovega premoženja v SDH je v koalicijskem DeSUS dobil skoraj tako močnega nasprotnika, kot ga je z zadolževanjem države dobil v opoziciji. Odločitev, da predstavi svojo idejo upravljanja državnega premoženja, preden jo uskladi s predstavniki upokojencev in sindikati, je bila vsaj zaletava. A za zdaj menda vztraja.

Čufer ima pri svojih dosedanjih odločitvah in vztrajanjih pri kleščenju porabe, uvajanju davkov, urejanju upravljanja državnega premoženja in čiščenju bančnih bilanc močnega zaveznika – Bruselj, ki vse to zahteva. A ideje in ustanovljene institucije prehajajo zdaj v izvedbeno fazo, Čufer pa je medtem postal izredno močan član vlade z vso podporo premierke. To, kar je v dosedanjem šestmesečnem ministrovanju vzpostavil, bo začelo delovati in institucije bodo potrebovale kadre, ljudi. Indiferentnost, kot jo kaže do odgovornosti vodilnih v dveh največjih državnih bankah, ne bo več sprejemljiva. Največji preizkus zanj bo privatizacija slovenskih družb, moč SDH, ki bo upravljal desetmilijardno državno premoženje, delovanje slabe banke, ki bo upravljala velik del slovenskega gospodarstva, zdaj zastavljenega pri bankah. Čas, ko bo moralo biti delo finančnega ministra pod drobnogledom, šele prihaja. Za vse svoje zahteve, odločitve, ki jim člani koalicije za zdaj neradi prikimavajo, ker je boljši domači kot tuji tiran, bo moral dokazati, da so bile upravičene.

Dokazati bo moral tudi, da je bila zadolžitev po skoraj petodstotni obrestni meri res potrebna in da se bo državi obrestovala. Čufer pravi, da nam gre dobro. NLB, iz katere prihaja, je šlo pred leti tudi dobro, celo tako zelo dobro, da so vodilni prejeli več sto tisoč evrov visoke nagrade. A visoki dobički banke so temeljili na kreditiranju, financiranem z zadolževanjem, in za zdaj ni povsem jasno, ali ni Čufer te prakse iz banke prenesel v državne bilance. Nagrade, ki so je bili deležni njegovi nadrejeni v banki, se sam ne more nadejati, lahko pa se nadeja enakega nezadovoljstva ljudi, če kmalu ne pokaže rezultatov.