Jerry, ste v Ljubljani še srečni?

(Daljši razmislek.) Če me sprašujete, ali sem srečen v družbi prijaznih ljudi, torej bližnjih prijateljev in navijačev, ki so me že lani lepo sprejeli, potem je moj odgovor pritrdilen. Fantje v slačilnici? Ne glede na to, kar se dogaja, smo še vedno v dobrih odnosih. Skupaj si pomagamo rešiti nastalo situacijo in bodrimo drug drugega. S tem res nimamo težav. Sem srečen, ampak… No, to je vse, kar bi povedal o tem.

Je res, da si iščete nov klub?

Ne… Zdaj ne vem, ali lahko vse povem… (Premor.) Poglejte, imel sem sestanek z Matjažem Sekljem. Rekel je, da če se počutim nesrečnega, depresivnega ali kaj podobnega, si lahko poiščem nov klub. Drži torej, da imam proste roke. Menda je v nekem mediju celo pisalo, da želim oditi iz Olimpije, kar je neresnica. Ko izgubljaš, se počutiš frustrirano. Porazi me spravijo iz tira kot vsakega športnika. Direktorju sem povedal, da je Olimpija moj klub in da sem se letos poleti vrnil v Ljubljano, ker sem lojalen človek. Sekelj mi je namreč dal priložnost, da sem sploh spoznal evropski hokej, zato se mu želim oddolžiti. Poleti mi je ponudil novo pogodbo, premislil sem in jo sprejel. Ocenil sem, da bo stanje dobro, da bom napredoval. Na žalost nam na ledu ne gre najbolje. Naša dolžnost je, da stvar zasukamo. V nasprotnem primeru bomo najslabša ekipa v ligi. Odločiti se moramo sami.

Vendarle se športnik težko zbere, če ima prazno denarnico, mar ne?

Vsi vemo, da ima Olimpija najnižji proračun v EBEL. Tega sem se zavedal že poleti, ko sem razmišljal o vrnitvi v Tivoli. Res je, da nam zamuja plača, a sem prepričan, da bomo dobili ves svoj denar. Razumljivo je, da je takšna situacija stresna, saj ne dobimo plače, za katero smo se dogovorili. Vsi smo ljudje in vsi imamo svoje obveznosti. Z ženo nisva edina, ki morava sproti plačevati položnice. To je naloga vseh igralcev. Pascal Morency ima doma otroka, za katerega mora skrbeti in ga vzdrževati, vendar glede plačila smo nemočni. To ni v naših rokah, zato skušamo tovrstne zadeve čim bolj odmisliti. Na sestanku z igralci večkrat povem, da se moramo vsak dan dokazovati in zavzeto trenirati. To je naša priložnost, da se izkažemo. V nedeljo smo na tekmi z Albo lahko videli, da vendarle nismo tako slabi. Če dihamo kot eno in sledimo sistemu, lahko premagamo vsakogar. Upam, da smo vsi spoznali, da lahko še vedno upamo na končnico.

Poleti verjetno niste pričakovali, da boste doživeli toliko razočaranj?

Po pravici povedano nisem pričakoval, saj se v nasprotnem primeru ne bi vrnil, povrhu pa tudi ne bi zastavil svojega imena, ko sem nekaterim igralcem svetoval, da je Olimpija dobra izbira. Veste, zdaj je že veliko ljudi seznanjenih s težavami v klubu. Kljub vsemu bi zelo rad ostal pozitivnih misli. Želim upati, da se bo vse hitro rešilo. Rekli so mi, da je Matjaž Sekelj že nekaj dni bolan. Ko se bo pozdravil in vrnil v pisarno, se bomo pogovorili. Ob slehernem srečanju z direktorjem vedno pričakujem odkrit pogovor.

Lahko malo podrobneje opišete občutke, ko moštvo na 23 tekmah doživi kar 20 porazov, kot ste jih sami?

Vsem je zelo težko. Videli ste lahko mojo reakcijo po domači tekmi z Znojmom, ko smo v zadnjih minutah dopustili visok poraz z 0:5. Jezen sem, ko na tekmah ne prikažemo vsega, kar zmoremo, da pustimo na cedilu navijače, ki kupijo vstopnice, da nas lahko gledajo. Ni mi vseeno za ekipo, zato včasih reagiram bolj burno. V športu želiš vedno večkrat zmagati kot izgubiti. Če pogledamo letošnjo sezono, lahko ugotovimo, da smo na štirinajstih tekmah zaostali zgolj za gol. Če bi se malo zasukalo, bi bili na lestvici višje. Frustrirano je, ampak vedno moraš verjeti v boljšo prihodnost in narediti vse, da boš uspešnejši. Po drugi strani pa zjutraj velikokrat razmišljam, kako veliko srečo imam, da lahko igram hokej, ki me tako zelo veseli. S temi mislimi se tolažim, ko sem v stiski.

Ste zadovoljni s svojimi predstavami?

Kajpada bi rad osvojil več točk, vendar sem prepričan, da dam moštvu skoraj na vsaki tekmi priložnost za zmago. To je za vratarja najbolj pomembno. To je moje delo. V povprečju dobim nekaj več kot tri gole na tekmo, s čimer seveda ne morem biti zadovoljen, a če bi se preveč obremenjeval s številkami, bi bilo samo še slabše. Misliti moram na ekipo in narediti vse, da bomo boljši.

Čutite podporo igralcev pred svojim golom? Lani je namreč ni bilo veliko.

Seveda. Imate prav, da so bili branilci lani preveč mehki. Veliko smo pridobili s prihodom Morencyja, ki je v slačilnici izjemen motivator. Čeprav ne da veliko golov, je pripravljen zaščititi vsakega igralca. Zdaj tudi drugi vedo, kakšen tip igralca je, zato niti ne upajo preveč izzivati.

Olimpija je to jesen hitro zamenjala trenerja. Vam ugaja strategija Iva Jana?

Bojan Zajc je dober trener, vendar se je malo izgubil v tej stresni situaciji. Izgubil je motivacijo, kar je vplivalo tudi na igralce, da ni bilo več tolikšnega zaupanja med nami. Ivo Jan ima severnoameriški način razmišljanja. Ni mu toliko pomembno, ali si Slovenec ali tujec. Igral bo z vsemi in se prilagajal. Vedno razmišlja pozitivno, a zna tudi povzdigniti glas, ko je treba. Tak način mi je zelo pri srcu.

Povejte še kaj o današnjem gostovanju pri desetouvrščeni Albi.

Moram priznati, da rad igram na Madžarskem. Če se prav spomnim, smo lani v Szekesfehervarju prav na vseh treh tekmah zmagali. Vedno nas pričaka polna dvorana, kar nam vlije še dodatno spodbudo, četudi vsi navijajo za Albo. Seveda upam na zmago, potem pa bo sledil zelo pomemben konec tedna na domačem ledu.