»Bila sem aktivna športnica, porodi pa so moje mišice medeničnega dna tako oslabeli, da nisem mogla več izvajati večjih naporov in si zamisliti krajših, kaj šele daljših tekov brez uhajanja urina.« To je le ena od pogostih tožb, ki jih pacientke največkrat zaupajo le ginekologom. Podobno je težave opisala tudi kmečka ženska, ki je rodila trikrat in je pri gradnji hiše ter kmečkih opravilih pogosto dvigovala večja bremena. Povedala je, da je najprej začelo kapljati in pozneje curljati že ob smehu, kašljanju, kihanju, kaj šele ob teku.
Zato so bili dnevni vložki njun stalni spremljevalec. Družila ju je tudi bojazen, da bosta kmalu potrebovali plenice. Zdaj ju druži prijetnejša izkušnja, saj je obema uspelo težavo odpraviti, in sicer s terapijo na magnetnem stolu, nekakšni fitnes napravi za avtomatično izvajanje keglovih vaj. Prva lahko spet po mili volji tudi teče, druga težav z inkontinenco ne občuti niti ob najtežjih kmečkih opravilih. »Vse, kar sem morala storiti za to neizmerno olajšanje, je, da sem se oblečena udobno namestila na stol. Magnetni impulzi niso niti boleči niti posebno neprijetni, le čutiti je, da se nekaj dogaja in krči mišice,« je izkušnjo na prvem tovrstnem stolu pri nas opisala Anica Hočevar.
Koristijo keglove vaje
Ginekolog as. dr. Leon Meglič ugotavlja, da ima težave z uhajanjem urina med 30 in 40 odstotki njegovih pacientk, keglove vaje, ki se uspešno spopadajo z ohlapnostjo mišic medeničnega dna, pa izvaja le okoli 20 odstotkov pacientk. Pravi tudi, da je za izvajanje vaj – te še zlasti priporoča nosečnicam – potreben športni duh, saj ne zadostuje le nekaj vaj dnevno. Izvajati jih je treba večkrat na dan. Pacientkam priporoča, da jih neopazno izvajajo tudi med različnimi drugimi dnevnimi opravili, morda v avtu, ko čakajo na zeleno luč, ali na postaji, ko čakajo na avtobus, pred blagajno v trgovini...
Starejšim generacijam je o težavah z uhajanjem urina nerodno govoriti, ugotavlja ginekolog, mlajše pa s pogovorom o tem nimajo večjih težav. Med najpogostejše vzroke za ohlapnost mišic medeničnega dna sodijo prirojena slabost vezivnega tkiva, težko delo in številne nosečnosti, a ne tudi porodi, opozarja Meglič. V svoji praksi namreč ugotavlja, da se ohlapnost mišic prevečkrat pripiše porodu in ne nosečnosti ter se ponekod pacientke prav zato tudi zmotno odločajo celo za porod s carskim rezom. Vzrok urgentne urinske inkontinence, ko žensko močno pritisne na vodo in mora hitro oditi na stranišče, vendar ji že pred tem voda uide, je motnja v prenosu živčnih impulzov iz možganov do mišice mehurja – detruzorja.
Uspehi zdravljenja so boljši, če začnemo zdraviti, preden je stresna urinska inkontinenca že močno razvita, pojasnjuje ginekolog in dodaja, da je s keglovimi vajami mogoče zdravljenje in operacije premakniti za več let in se slednji morda celo izogniti. Zdravljenje vedno začnejo z neinvazivnimi metodami, kot so lasersko zdravljenje nožnice, zdaj pa tudi magnetni stol in elektrostimulacija mišic medeničnega dna.
Inkontinenca tabu tema
Zdravnica Sonja Ukmar iz centra Zdravje vsem, kjer že več mesecev uspešno preizkušajo magnetni stol, ob zgodbah pacientk izpostavlja, da je inkontinenca žal tudi pri nas za tri četrtine prebivalstva še vedno tabu tema, o kateri neradi govorijo celo z zdravnikom, s partnerjem in prijatelji pa sploh ne. Težava kljub temu muči mlade in stare, moške in ženske in še zdaleč ne le matere velikega števila otrok ter starostnike, kot zmotno meni večina. Pri mnogih lahko težava vodi celo v socialno osamitev, saj se začnejo izogibati potovanjem, druženju, spolnemu življenju in se neprestano bojijo, da kljub pogostemu umivanju in preoblačenju zaudarjajo po urinu. Navsezadnje so vložki tudi finančno breme, ugotavlja zdravnica.
Statistika potrjuje, da ima težave okoli 30 odstotkov mlajših žensk, zvečine po porodu, v srednjem starostnem obdobju (50 plus) je inkontinentnih že okoli 40 odstotkov ljudi, med starostniki pa je inkontinentnih več kot 50 odstotkov prebivalstva.
»Zato v centru Zdravje vsem v Kosezah v Ljubljani razbijamo tudi tabuje in glasno govorimo o težavi, ki jo je zvečine mogoče ozdraviti brez operativnih posegov – zgolj z okrepitvijo mišic medeničnega dna tako pri komaj nakazani bolezni kot pri težkih bolnikih, ki uhajanja urina ne morejo več nadzorovati,« pojasnjuje zdravnica. Pravi, da se ne zavedamo dovolj, kako temeljnega pomena za naše zdravje so mišice medeničnega dna. Te zapirajo izhod treh odprtin – sečnice, vagine in anusa ter nekako držijo tudi trebušne organe. V vzhodnih kulturah, kjer so številna rojstva običajna, učijo izvajanja keglovih vaj že dečke in deklice, ženske pa tudi po desetih porodih nimajo težav z uhajanjem urina.
Med vzroke za uhajanje urina Ukmarjeva všteva spol, starost, število porodov, prekomerno telesno težo, težko fizično delo, kronični kašelj, operacijo prostate pri moških, poškodbe, hormonske motnje – pomanjkanje estrogena v menopavzi, druge bolezni. Začetni znaki so kapljice urina, ki se pojavijo, ko kihnemo, se zasmejimo ali stečemo za avtobusom. Veliko mlajših pacientov se na začetku tolaži z možnostjo, da predolgo niso šli stranišče, da gre morda za vnetje mehurja, našteva Ukmarjeva. Vendar kmalu ne kaplja več, »temveč curlja in teče brez naše volje in hotenja. Mokri smo podnevi in ponoči, v mirovanju ali ležanju.« Zato priporoča ukrepanje ob prvih kapljicah: takojšen posvet z osebnim zdravnikom, ginekologom ali urologom, ki bodo opravili preiskave in svetovali zdravljenje. »To ni sramota, je bolezen kot vse druge,« je jasna Ukmarjeva. »Kdor svojega življenja ni več prisiljen organizirati glede na lokacijo stranišč, lahko živi bolj svobodno in si s tem pribori nazaj del izgubljene kakovosti življenja,« dodaja.