Dober mesec dni po tistem, ko je Andrej Fištravec zasedel županski položaj v Mariboru, je občina oddala naročilo za izdelavo elaboratov o podjetniškem coworking centru. Posel je dobilo mariborsko nepremičninsko podjetje Amevi, ki s področja coworkinga nima nikakršnih referenc. Tudi avtorji naročenih elaboratov se ne morejo pohvaliti z ustrezno strokovno podkovanostjo. »Nimam referenc, razen da sem delal v tujini v podobnem okolju in nabiral izkušnje,« pravi Matej Moharić.
V Dnevniku smo včeraj poročali o tem, kako je Mestna občina Maribor naročila in plačala dva elaborata, enega o podjetniškem centru, drugega o podjetniškem coworking centru. Vzpostavitev takšnega centra je bila ena izmed štirih temeljnih zavez župana Andreja Fištravca v njegovi volilni kampanji.
V štabu so bili navdušeni
Ključni avtor elaboratov je Matej Moharić, nekoč študent prometnega inženirstva na Univerzi v Mariboru. Kako je pridobil ta posel? »V času predvolilne kampanje smo pristopili v predvolilni štab (Andreja Fištravca, op. p.) in ponudili pomoč pri udejanjanju volilnih obljub, nad katerimi smo bili navdušeni. Mislim, da smo jim pustili kontakt. Podjetje Amevi je bilo nato pozvano k oddaji ponudbe,« nam je odvrnil Moharič.
»Izvajalec je bil izbran na osnovi prejete ponudbe, ki je bila najugodnejša izmed prispelih,« trdijo v kabinetu župana. Na občini niso izpeljali javnega zbiranja ponudb, ker je bil dogovorjen znesek tik pod zakonsko mejo 12.000 evrov za posamezni elaborat.
Strokovnih referenc s področja coworkinga Moharić nima. Strokovnih študij in elaboratov za javni sektor doslej tudi ni pisal. Kljub temu mu je občina zaupala izvedbo dobro plačanega posla. »V Sloveniji ni pravih strokovnjakov, ki bi se lahko sklicevali na izkušnje s področja coworkinga. Sam izraz coworking je nastal šele v letu 1995,« je zapisal. Prepričan je, da je bil primeren izvajalec za izdelavo elaborata, ker ni bil obremenjen z obstoječimi strukturami podpornih mehanizmov, ki obstajajo v Sloveniji in v katerih sodelujejo drugi strokovnjaki.
»Najtežja naloga je bila razmejitev med podjetniškim in coworking centrom. Definicije v svetu so si precej nasprotujoče in smo morali v tem primeru ustvarjati nove smernice. Tako smo lahko izvedli objektivno raziskavo in oblikovali model, ki bo v Mariboru, kot smo nazadnje z veseljem slišali, tudi zaživel,« je Dnevniku razložil Moharić.
V slabem mesecu zaslužili 15 bruto plač
Iz njegovih pojasnil in odgovora Mestne občine Maribor je mogoče sestaviti zgodbo, zakaj so se na občini znašli kar štirje Amevijevi elaborati, dva debela in dva tanjša, vsi pa nosijo datum maj 2013. Občina je podjetju Amevi oddala naročilo 15. maja, posel je vodil Marko Žula, tedaj še vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave. Moharić in sodelavci so elaborata o Podjetniškem centru Maribor in Podjetniškem coworking centru Maribor, ki skupaj obsegata komaj 58 strani besedila, oddali že čez 12 dni, Amevi pa je sočasno poslal račun v skupni vrednosti 23.724 evrov.
»Zatem smo dobili pripombe in dodatne zahteve naročnika, nato smo zaradi obsežnosti študije v izdelavo vključili več sodelavcev. Očitno smo pri nadgradnji študije in dokončanju spregledali prvo stran in je nismo popravljali. Tako je ostal datum prvoten,« je zapisal Moharić. Končna izdelka, v katerih je precej identičnega besedila, nekatera poglavja pa se razlikujejo izključno po naslovu, so oddali 12. junija. Skoraj 24.000 evrov, to je več kot 15 povprečnih slovenskih bruto plač, si je Amevi torej prislužil v manj kot mesecu dni.
»Ključni« partner ne pozna »ključnih« elaboratov
»Upali smo, da bomo vključeni v izvedbo coworking centra, vendar je občina po mojih zadnjih informacijah k realizaciji pozvala inštitucije, ki smo jih prepoznali v študiji kot ključne,« je sporočil Moharić. To so Univerza v Mariboru in njene institucije, zavoda Pip in Prizma, Mariborska razvojna agencijo in Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP).
Iz odgovora občine izhaja, kakor da so Amevijevi elaborati bili ključni za zagon skupnega projekta, s katerim bo občina kandidirala za 2,3 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Kako snovanje coworking centra poteka v praksi, smo preverili pri Karolini Babič iz Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki že ima izkušnje na področju razvoja socialnih podjetij in zadrug in je bila v delovni skupini, ki naj bi udejanjila podjetniški coworking center.
»Od septembra do danes sem se udeležila več sestankov na to temo in sem pri pripravi programa coworking centra izhajala iz lastnih gradiv in poznavanja strokovnega področja. Amevijevih elaboratov nisem prejela. Predvidevam, da jih tudi preostali člani delovne skupine niso, saj o teh dokumentih na sestankih ni bilo nikoli govora,« pravi Babičeva.
