Na Kostanjevici je trenutno sedem fantov. Za hišo je odgovoren 31-letni Slobodan: »Podrejati se moramo določenemu redu. Tiste, ki ne upoštevajo pravil, doletijo kazni. Pripravljati morajo mizo za kosilo ali večerjo, prikrajšani so za kakšen fitnes ali dobijo prepoved gledanja filma. Kršitev je malo, saj se zavedamo, da moramo delovati enotno,« razlaga Slobodan, ki je prišel na triletno odvajanje od drog pred 17 meseci. »Imam 14 let delovne dobe. Ves čas sem imel dovolj denarja. Polnih osem let sem bil na trdih drogah. Končal sem s heroinom in kokainom. Naredil sem veliko neumnosti. Kar dlake mi gredo pokonci, ko se spomnim, kako sem vlamljal v domače stanovanje, kako sta se mama in oče zaklepala v spalnico v strahu pred menoj, kako sem kradel. Vse skupaj pa se je začelo že v petem razredu. Zdaj sem trdno odločen, da mi uspe in da zaživim novo življenje,« je svojo življenjsko zgodbo razpredal Slobodan, ki je bil polni dve leti tudi na morfiju.
Na zdravljenje zaradi sebe in sina
Adolf je pred kratkim dopolnil 38 let. V don Pierinovi skupnosti je 14 mesecev. Najprej je bil na Kostanjevici, potem so ga premestili v skupnost na Čadrg na Tolminsko, zdaj pa je spet v samostanu na Kostanjevici: »Za zdravljenje sem se odločil zaradi sebe in sina. Padel sem v čisto temo in zadnji dve leti se nisem mogel pobrati. Terapijo v skupnosti Srečanje so mi svetovali v metadonski ambulanti,« je pripovedoval Adolf, ki na Kostanjevici skrbi za skladišče z živili in čistila. »Odločil sem se za dveletno odvajanje od drog. Upam, da mi bo uspelo. Morda se bom celo vrnil in dokončal celotno terapijo,« dodaja Adolf, ki se je med obiskom ene izmed skupnosti v Italiji srečal tudi z don Pierinom.
Dan v komuni imajo odvisniki do minute razdelan. Prostega časa skoraj nimajo. Vstajajo ob sedmi uri, zatem zajtrkujejo, med osmo in dvanajsto uro pa delajo. »Med delom ne smemo imeti rok v žepu. Med drugim peremo svoje perilo. Voda je pozimi včasih tako mrzla, da imamo kar vijoličaste roke. V pol ure je treba pojesti kosilo. Če ti ne gre v slast, ti ostane za večerjo ali pa tudi za zajtrk,« o pravilih v skupnosti nadaljuje Slobodan, ki je postal pravi vodja kostanjeviške ekipe. »Izhodov nimamo. Le ko se zapeljemo po pomije za prašiče ali ko gremo k zdravniku. Vedno pa morava biti v ekipi dva člana,« pojasnjuje pravila.
Po letu dni na dopust domov
Člani skupnosti Srečanje se lahko domov odpravijo po letu dni, in sicer za šest dni, naslednje leto pa je izhod še enkrat daljši. 33-letni Kristijan, ki je na zdravljenju že dve leti in na Kostanjevici skrbi za delo, bo na prvi dopust odšel prihodnji mesec. »Posebnih načrtov nimam. Morda zato, da ne bi bil razočaran. Moram urediti nekaj osebnih zadev, sicer pa se bom pustil presenetiti,« je dejal in še objasnil, da vsak fant dobi tudi po osem cigaret na dan. Tri zjutraj, tri popoldne in dve po večerji. Če kdo vseh ne pokadi, jih mora zvečer vrniti. »Vračanja ni, saj vse pokadimo,« je v smehu dejal Kristijan in dodal, da zvečer po ogledu dnevnika na Televiziji Slovenija v tišini odidejo v spalnice, ob 22.30 pa mora biti popolna tišina.
Sicer pa imajo fantje na Kostanjevici krave in koze, iz mleka izdelujejo sir, pa zajce, dva prašiča, kokoši in petelina. Ob dnevu odprtih vrat so obiskovalcem ponudili tudi domači sok in jabolčni zavitek, ki ga je pripravil Adnan, izkušeni kuhar in, kot so povedali fantje, tudi dober glasbenik. »Je pravi kuharski profesionalec in nas razvaja s hrano. Seveda tudi mi, manj izkušeni, radi poskrbimo za njega,« so še dejali fantje, ki so na preizkušnji za zidovi frančiškanskega samostana, kjer so tudi Škrabčeva knjižnica in grobnica francoskih kraljev ter največji vrt burbonk pri nas. jal