Združeni narodi so se letos odločili 19. november nameniti še kako pomembni temi in dan označili za prvi svetovni dan stranišč. Statistike kažejo, da kar 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do urejenih sanitarij, kar milijarda pa svoje potrebe opravlja na prostem. Zaskrbljujoče pa so predvsem posledice, saj v Afriki vsako uro zaradi bolezni, ki so povezane z neurejenimi sanitarnimi razmerami, umre 115 ljudi.

Še hujše je število otrok, ki vsak dan umrejo zaradi črevesnih bolezni, ki bi jih lahko preprečili z urejenimi sanitarnimi pogoji in oskrbo z vodo. Teh je kar dva tisoč. Med 800 tisoč otroci pod starostjo petih let, ki vsako leto umrejo zaradi diareje, je veliko takih, ki bi z boljšimi sanitarnimi pogoji preživeli.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je povedal, da moramo premagati tabuje in sanitarne pogoje uvrstiti globalno urejanje sanitarij med prioritete. Prvi korak so pred tem naredili v Singapurju, saj so prav predstavniki te azijske države preteklega julija predlagali resolucijo ZN, ki je pozvala k svetovnemu dnevu stranišč.

»Sanitarni pogoji so osrednji za človeško in okoljsko zdravje,« je povedal Ban, ZN pa želijo do leta 2025 odpraviti opravljanje potrebe na odprtem in prepoloviti število ljudi, ki nimajo dostopa do spodobnih sanitarij, ki so tudi ključ v boju za enakost med spoloma. »Ko imajo šole spodobne sanitarije, jih obiskuje 11 odstotkov več deklet. Ko imajo ženske dostop do zasebnega stranišča, so manj izpostavljene napadom,« pojasnjuje Ban. V zadnjih dveh desetletjih sta dostop do izboljšanih sanitarij sicer prejeli dve milijardi ljudi.

Da so sanitarije dobra investicija pa pojasnjujejo pri svetovni zdravstveni organizaciji WHO. Pravijo, da vsak dolar, vložen v izboljšanje sanitarnih razmer, prinese devet dolarjev koristi, namestnik generalnega sekretarja OZN Jan Eliasson pa opozarja, da posledice slabih sanitarij in pomanjkljive oskrbe z vodo ustvarjajo 260 milijard dolarjev gospodarske škode v najmanj razvitih državah sveta.