Podhranjenost, ki jo opredeljuje pomanjkanje mikrohranil in beljakovin v prehrani, ni nekaj novega, a je skrita epidemija, nasprotni pol veliko bolj očitni debelosti. Tako podhranjenost kot debelost sta posledici slabe prehrane. »Kadar imajo ljudje omejene finančne vire, se izdatki za hrano zmanjšajo na minimum; hrana, ki jo kupijo, še poteši lakoto, pestrost in svežina pa sta manj pomembni. Hrana, ki poteši lakoto in je najcenejša, je načeloma energetsko gosta in hranilno redka. Z večanjem gospodarske krize se ta problem poveča,« je na kongresu o klinični prehrani, ki je konec tedna potekal v Portorožu, opozorila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja.
Pomanjkanje mikrohranil v prehrani in podhranjenost sta problem predvsem pri bolnikih in ostarelih. Podatki kažejo, da je v Evropi podhranjenih pet odstotkov populacije, 10 odstotkov starejših od 65 let, 20 odstotkov starejših od 75 let, 25–40 odstotkov bolnikov v bolnišnicah, 20–25 odstotkov varovancev v domovih za ostarele in 5–20 odstotkov ljudi, ki jih oskrbujejo na domu, je povedal Roco Barazzoni, generalni sekretar Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem. V Sloveniji je bilo po oceni v letu 2010 podhranjenih do 40 odstotkov bolnikov in starejših.
Podhranjeni bolnik zaradi več sočasnih bolezni, njihovih zapletov in ponovnih hospitalizacij stane dvakrat več kot običajni pacient. In čeprav je po besedah Franka de Mana iz Evropske zveze za prehrano za zdravje obravnava podhranjenosti eden od treh najbolj učinkovitih načinov prihranka denarja v zdravstvu, v zdravstvu tej problematiki še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti. Za boj proti podhranjenosti so tako osnova zavedanje o tem problemu, usposabljanje zdravstvenih delavcev, razvoj priporočil za prehransko podporo in vključitev boja proti podhranjenosti v prehranske politike. Pri zvezi za prehrano za zdravje, kjer skušajo to tematiko predstaviti politiki na evropski ravni, si prizadevajo tudi za vzpostavitev rutinskega iskanja (presejanja) prehranske ogroženosti in oskrbe za vse bolnike v bolnišnicah in druge ljudi, ki so prehransko ogroženi. Po besedah de Mana so letos v nekaterih državah te dejavnosti že začeli izvajati.
Z majhnimi koraki tudi pri nas
Z majhnimi koraki se pomembnost prehranske podpore prepoznava tudi v Sloveniji. Klinična prehrana bo zajeta v novi nacionalni strategiji za prehrano in telesno dejavnost, ki jo pripravljajo na ministrstvu za zdravje. Osnutek pravi, da bodo v prihodnjih letih ustanovili sistem za spremljanje prehranskega statusa stanovalcev domov za ostarele in bolnikov, prehransko svetovanje v okviru zdravstvenega sektorja in izobraževanje zaposlenih v bolnišnicah in domovih za starejše.
Vendar rutinskega presejanja prehranske ogroženosti bolnikov še ne izvajajo v nobeni bolnišnici. Še najdlje so prišli na Onkološkem inštitutu (OI), kjer presejejo tri četrtine bolnikov, ki jih zdravijo. Sistem trenutno testirajo v ambulantah. »Ko bomo presejali še bolnike, ki se zdravijo ambulantno, bomo imeli res veliko dela in bomo videli, koliko bolnikov lahko sploh obdelamo,« razmišlja Nada Rotovnik Kozjek, zaposlena na OI in glavna organizatorica kongresa. So tudi edina bolnišnica z enoto za klinično prehrano. »V akreditaciji za kakovost je jasna zahteva, da mora imeti bolnišnica sistemsko presejanje na prehransko ogroženost za vse bolnike. Ni mi jasno, kako so druge bolnišnice pridobile to akreditacijo.«
Premalo kliničnih dietetikov
Ena od težav prehranske oskrbe je, da v bolnišnicah ne zaposlujejo dovolj dietetikov. Maruša Pavčič, ki prehransko ozavešča sladkorne bolnike, je povedala, da bolniki opažajo, da je ne samo premalo ugotavljanja prehranskega stanja pacientov, ampak tudi individualnega pristopa, saj prehrana v bolnišnicah ni orientirana na bolnika. Težava je tudi nesodelovanje med kuhinjo, zdravniki in negovalnim osebjem. Rotovnik-Kozjekova dodaja, da je problem tudi to, da so bolnišnične kuhinje še vedno del tehničnih služb in ne del terapevtske obravnave.
Več prehranske podpore pogrešajo tudi pacienti z boleznimi prebavil. »Zdravnikov je premalo, ne zmorejo vsega dela, prehransko presejanje in svetovanje je potisnjeno v ozadje,« ugotavlja Dušan Baraga iz Društva za kronično vnetno črevesno bolezen. Njegove besede je potrdila zdravnica na kliniki za gastroenterologijo UKC Ljubljana in nekdanja predsednica združenja za klinično prehrano Živa Mrevlje, ki je povedala, da ji na oddelku ni uspelo sestaviti skupine strokovnjakov za prehransko podporo pacientov, kot deluje na OI: »Delovalo nas je nekaj zanesenjakov, sistemske podpore pa ni.« Ministrstvo za zdravje je pozvala, naj postavi prioritete v zdravstvu, med katerimi naj bo tudi klinična prehrana.