V Vukovarju so včeraj zaznamovali 22. obletnico padca mesta, ki so ga leta 1991 zavzele enote JLA in srbske paravojaške skupine, in sicer po treh mesecih bojev, v katerih je umrlo več kot 1700 Hrvatov. Ob tokratni obletnici pa je prišlo do razkola zaradi vprašanja napisov v cirilici v mestu, tako da sta po Vukovarju hodila dva sprevoda: uradni z najvišjim državnim vrhom na čelu in mnogo številnejši, ki ga je organiziral Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja.
Dolgo časa se je ugibalo, ali se bo ob obletnici padca mesta vendarle mogoče izogniti političnim razhajanjem, ki se zaradi vprašanja uporabe cirilice v šestnajstem največjem hrvaškem mestu vleče že dlje časa. Na koncu se to ni zgodilo in je povorka, ki jo je organiziral Štab in se je je udeležil tudi general Ante Gotovina, celo zaprla pot uradni povorki, v kateri so bili predsednik države Ivo Josipović, premier Zoran Milanović in predsednik sabora Jerko Leko. Zato so ti udeležbo v povorki prekinili.
Spor zaradi dvojezičnih napisov
Predstavniki štaba zahtevajo, naj se v mestu s stavb državne uprave umaknejo dvojezični napisi v latinici in cirilici. Ustavni zakon o narodnih manjšinah določa, da ima pravico do dvojezičnosti manjšina, ki predstavlja najmanj tretjino prebivalstva v lokalni skupnosti. Predlanski popis kaže, da je v Vukovarju 34,87 odstotka Srbov. Štab pa trdi, da je v popisu prišlo do napak, ter zahteva moratorij za izvajanje ustavnega zakona o narodnih manjšinah v Vukovarju, kjer rane vojne izpred dobrih dveh desetletij niso zaceljene. Zbirati so začeli tudi podpise za referendum o tem, da bi imele pravico do dvojezičnih napisov samo narodne manjšine, ki v lokalni skupnosti predstavljajo več kot polovico prebivalcev.
Razhajanja so včeraj vidno prišla do izraza na ulicah mesta heroj. Po poročanju hrvaškega tiska se je sprevod Štaba, ki se ga je po ocenah udeležilo od 50.000 do 100.000 ljudi, začel pred dvorcem Eltz, ki je bil v vojni prva vukovarska stavba, bombardirana iz zraka. Od tam se je kolona spomina, kot so jo poimenovali, po mestnih ulicah odpravila proti spominskemu pokopališču. V njej je sodeloval tudi vrh stranke HDZ s predsednikom Tomislavom Karamarkom na čelu ter generali Gotovino, Mladenom Markačem in Ivanom Čermakom. Medtem se je pred vukovarsko bolnišnico zbral državni vrh, tuji diplomati in še nekaj sto udeležencev državnega sprevoda, ki je nato tudi krenil proti pokopališču. Na enem od mestnih križišč pa je sprevod Štaba zaprl pot sprevodu z državnim vrhom. Naprej ga niso spustili, dokler niso mimo odkorakali vsi udeleženci povorke Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja. Cesto so zablokirali z zastavami in lampijoni. Državna povorka je pot nadaljevala, ko je častna četa hrvaške vojske umaknila ovire in se zlila s povorko štaba. Vendar pa je udeležbo v sprevodu zaradi dogodkov prekinil državni vrh. V vladi trdijo, da so se za to odločili, ker so jim udeležbo onemogočili. Državni vrh se je tako odločil, da bo položil venec na množični grobnici na Ovčari. Tam so srbske enote v noči na 21. november po padcu Vukovarja ubile približno 260 ljudi, večinoma Hrvatov, ki so bili pacienti v vukovarski bolnišnici, 22.000 nesrbskih prebivalcev so izgnali iz mesta.
Milanović: Te tekme ne bom igral
Premier Milanović je odločitev kasneje pojasnil z besedami, da nekateri dogodke ob žalni slovesnosti doživljajo kot tekmo, »vendar zame to ni tekma, naj jo igrajo sami«. Predsednik Josipović je dejal, da »nas je ustavila organizirana obstrukcija. Ta kaže, da njenim organizatorjem ni do Vukovarja in do pietete.« Leko pa je dejal, da »Vukovar ostaja simbol sprave hrvaškega naroda in družbe in bo to ostal ne glede na to, kdo iz dnevnopolitičnih razlogov ustvarja delitve. Ampak saj bo bolje, v Vukovarju in na Hrvaškem.«
Na spominskem pokopališču v Vukovarju se je nato brez zapletov nadaljevala spominska slovesnost z mašo. Veliko je bilo zanimanja za generala Gotovino, hrvaškega heroja, za katerega se je dolgo ugibalo, ali bo prišel v Vukovar. V izjavah ni hotel prilivati olja na ogenj. »Prišel sem se poklonit žrtvam tega mesta, ki so se borile za svoje domove in za domovino. To je tisto, kar je danes pomembno, vse ostalo so postranske stvari,« je dejal Gotovina, ki je ključno vlogo odigral v operaciji Nevihta na drugem koncu Hrvaške. V Vukovarju so bili tudi predstavniki srbskega narodnega sveta, ki so na pokopališču položili venec hrvaškim in srbskim žrtvam.
