29. slovenski knjižni sejem svoja vrata za javnost odpira jutri, z velikimi knjižnimi popusti pa bo vabil vse do nedelje. Osrednja in največja komercialno-kulturna prireditev na področju knjige v Sloveniji ostaja eden redkih sejmov brez vstopnine, pravi Zdravko Kafol, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki sejem organizira skupaj z gostiteljem Cankarjevim domom. Kafol je vzpostavil primerjavo z beograjskim sejmom, kjer vstopnina znaša 1,75 evra, a mu kljub temu uspe pritegniti 160.000 obiskovalcev. Čarobna meja, ki jo poskuša ljubljanski sejem preseči, znaša 30.000 obiskovalcev. V ta namen so letos povečali število razstavljalcev in spremljevalnih prireditev, slednjih skoraj za tretjino.
Zvezdniški obisk, po katerem slovijo mnogi tuji sejmi, bo dogajanje ljubljanskega zaznamoval v manjši meri, a vendarle v večji kot doslej: sejem bo namreč nocoj ob 18. uri v Linhartovi dvorani uradno odprl priljubljeni ameriško-britanski pisatelj za mladino Patrick Ness. Po besedah Zdravka Kafola skušajo tako pritegniti nove ciljne skupine: »Letos program odraža, kako se panoga zaveda, da je njeno preživetje odvisno od mladih.« Na sejmu se bo mogoče med drugim srečati s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, argentinskim misijonarjem slovenskega rodu Pedrom Opeko ter kitajskimi, hrvaškimi, avstrijskimi in, seveda, številnimi slovenskimi besednimi ustvarjalci.
Tehten strokovni program
Sicer pa je ena izmed novosti letošnjega knjižnega sejma podaljšanje njegovega trajanja za en dan. Torek, ki je bil doslej predsejemski dan, bo letos »strokovni dan«, namenjen predvsem delujočim v panogi. V današnjem programu velja izpostaviti predvsem Knjigotrško akademijo, ki bo tokrat potekala prvič in kjer bomo po besedah njenega vodje Mihe Kovača slišali, kako se knjigarne po svetu transformirajo v družabne prostore ter na kakšen način evalvirati zakon o enotni ceni knjige, ki bo v kratkem obveljal tudi pri nas.
Novost današnjega programa je še Ideja market, ki je po besedah Zdravka Kofola nastal v zavesti, da mora sejem vrata odpreti mladim ustvarjalcem. Predstavilo se bo dvanajst mladih, ki se ukvarjajo s knjigo bodisi kot pisatelji, ilustratorji, grafični oblikovalci ali fotografi. Vrata novim energijam bo odprla tudi celodnevna delavnica Od knjige se živi, ki bo knjižno panogo skušala približati študentom. O svojem poklicu bodo spregovorili urednik, lektorica, oblikovalec, promotor, urednica spletnega portala in urednik aplikacij.
Tudi sredo in četrtek bo zaznamoval kakovosten strokovni program, ki ga ponuja predvsem Založniška akademija, v okviru katere bo mogoče izvedeti, česa se lahko na področju knjige naučimo od baltskih držav ter kaj prinaša prvo poročilo o stanju elektronskih knjig v svetu.
Guttenberg sreča e-pub
Druga pomembna novost sejma, ki prav tako cilja na mlade, se imenuje E-cona, v njej pa se bosta v Drugem preddverju CD srečala Guttenberg in e-pub, saj je po besedah Zdravka Kafola nastopil čas za opustitev strogih delitev med tiskano in elektronsko knjigo, o katerih smo veliko slišali na prejšnjih sejmih. Obiskovalcem bodo na napravah podjetij Epl in Samsung na ogled e-knjige in drugo e-gradivo slovenskih založb.
Širšo publiko bo v Prvem preddverju nagovarjala navadno dobro obiskana Debatna kavarna, ki jo je zasnovala Valentina Smej Novak in sodelujoče letos usmerila k premisleku o položaju knjige v času recesije. Od srede do petka se bodo predvsem v dopoldanskem času zvrstile strokovne debate, popoldnevi bodo namenjeni debatam širšega interesa, sobota in nedelja pa bosta v celoti posvečeni poljudnim temam. Pogovore in delavnice bo gostil tudi Forum za obiskovalce v Drugem preddverju. Vodja tega programskega sklopa Riko Rižnar je še posebej izpostavil predstavitve v obliki delavnic, kjer se bodo lahko obiskovalci s knjigami spoznali na interaktiven način.
Tudi direktorji bodo nagrajevali
Sejem bo ponudil dve zanimivi in pisani razstavi – v Drugem preddverju razstavo o zgodovini stripa na Slovenskem, v Mali galeriji pa razstavo knjižnih naslovnic Samire Kentrić, ki jih je ta ustvarila za zbirko Koda Študentske založbe.
Večje ne bo le število dogodkov, pač pa tudi število podeljenih nagrad. Kot vsako leto bo na nocojšnjem odprtju podeljen »založniški oskar«, torej Schwentnerjeva nagrada, prav tako nagradi za najboljši literarni prvenec in mladega prevajalca. Nagrado za najlepšo slovensko knjigo v štirih kategorijah bodo letos podelili po novi metodi. Ker se je zanjo doslej prijavilo le do 20 odstotkov nove slovenske produkcije, bo komisija zmagovalno delo izbrala po pregledu celotne letne produkcije kar na sejemskem prizorišču. Sejem uvaja še nagrado za najboljšo poslovno knjigo, o kateri bo odločala komisija Združenja Manager v sestavi slovenskih direktorjev, ki bo ponudbo prav tako pregledala v času sejma.
