Zanimivo je, da je ravnatelj ljubljanske Opere Peter Sotošek Štular že 5. septembra, še preden je uradno postal ravnatelj, zaprosil ministrstvo za kulturo za dodatna sredstva (in jih z odločbo 18. septembra tudi dobil), v isti sapi pa je v javnosti zatrjeval, da situacija ni tako kritična, kot je soditi po nekaterih podatkih, in da bi lahko ob nespremenjenih pogojih financiranja (!) zastavljene finančne oziroma sanacijske cilje dosegli že konec prihodnjega leta.
Brez ministrstva le ne gre
Sotošek je v ljubljansko operno-baletno hišo prišel kot vršilec dolžnosti 20. maja, 15. septembra pa je uradno nastopil funkcijo ravnatelja. Takrat je obljubil, da bo vrnil poslovni ugled ljubljanski Operi, poplačal neplačane obveznosti in hišo spravil v likvidno stanje. Seveda bi bilo pošteno do novega ravnatelja, da mu dolg v višini okoli milijon in pol evrov, ki je vrsto let nastajal zaradi slabe in nedorečene politike do te ustanove, ki jo je izvajalo tudi ministrstvo, ob nastopu funkcije tam pomagajo pokriti. Vendar je tudi ministrstvo zagotavljalo, da v vsesplošni racionalizaciji javnega sektorja ne morejo reševati finančne krize ljubljanske Opere in da novemu ravnatelju v poslovnem smislu povsem zaupajo. A očitno so se nato dogovorili drugače. Se je Sotoškov optimizem o tem, da bo rešil vse tegobe te kulturne ustanove, porušil hitreje, kot je bilo pričakovati? Kakor koli, brez pomoči ministrstva najverjetneje ne bo šlo.
Zanimalo nas je, iz katerega fonda so se našla ta dodatna sredstva in ali to pomeni, da Sotošek ni dovolj sposoben, da bi z lastnim delom in odločitvami saniral finančni dolg hiše? Ali to navsezadnje pomeni, da niti minister, ki ga je na to mesto »forsiral« in na koncu tudi imenoval, niti ravnatelj svojih obljub ne moreta držati?
Na ministrstvu so nas opozorili na dejstvo, da so letos plače zaposlenim v javnih zavodih na področju kulture zmanjšali za deset odstotkov, po avgustovskem rebalansu proračuna pa dodatno še sredstva za materialne stroške. Zaradi tega so bili javni zavodi primorani lastne prihodke, ki so jih do sedaj namenjali za splošne stroške delovanja ter programske materialne stroške, prerazporejati v plače. Recimo, ljubljanski Operi je ministrstvo v tem letu nakazalo skoraj milijon evrov sredstev manj, in sicer 813.626 evrov za plače in 147.914,75 za materialne stroške, zavod pa je obremenil tudi izgubljeni spor z zaposleno v zavodu v višini 82.925 evrov.
Z rezervo nad posledice klestenja
Da takšno klestenje denarja zavodom, nekaterim še posebno, lahko povzroči preglavice, so na ministrstvu vedeli, zato so spremljali učinke teh ukrepov. Izpad teh ministrskih sredstev je največ težav povzročil ravno obema slovenskima opernima hišama. Na proračunskih postavkah javnih zavodov ima ministrstvo vsako leto rezervirana »rezervna« sredstva, ki jih nameni za nepredvidene materialne stroške in nujno investicijsko vzdrževanje. In iz teh sredstev – na podlagi posebnih vlog zavodov z utemeljitvami – je SNG Opera in balet Ljubljana prejela 240.000 evrov za splošne stroške delovanja, 150.000 evrov za programske materialne stroške ter 15.000 evrov za umetniško izvedbo državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Denar iz tega rezervnega fonda pa so dobili še drugi: SNG Maribor 90.000 evrov za splošne stroške delovanja ter 95.000 za programske materialne stroške, Obalne galerije Piran 15.000 evrov za delovanje galerije A + A, Zgodovinski arhiv Ljubljana 9186 evrov za splošne stroške delovanja ter SNG Drama Ljubljana 63.000 evrov za sanacijo odpadlega ometa.
Kar se tiče ljubljanske Opere, na ministrstvu še pravijo, da se v času sanacije zgradbe splošni stroški delovanja niso pokrivali z ustaljenim sistemom financiranja splošnih stroškov, ki temelji na realizaciji predhodnega leta. Višina sredstev za leto 2012 tako še ni odsevala resničnega stanja poslovanja na večji kvadraturi. Tudi programski materialni stroški z osnovno odločbo niso bili dokončni. Pravijo, da se bo šele leto 2014 lahko planiralo realno, v tem času pa javni zavod še vedno izvaja sanacijski načrt, v okviru katerega se izguba preteklih let pokriva izključno iz lastnih prihodkov. In s tekočim poslovanjem ljubljanske Opere so na ministrstvu zadovoljni: če je bil še konec lanskega leta dolg 1.201.959 evrov, naj bi letos že poslovali pozitivno, v prvih šestih mesecih celo z 82.000 evri presežka. Od januarja do julija so ustvarili 618.000 evrov lastnih prihodkov, kar pomeni 70 odstotkov letnega plana prihodkov.
Dolg bo pokrit pravočasno
Sotošek Štular nas je opozoril, da s temi dodatnimi sredstvi, ki sicer predstavljajo četrtino zadolženosti hiše, ne bo mogel neposredno pokriti dolga, ker so namenska, in še, da so bila sredstva z odločbo resda že dodeljena, vendar še ne v celoti izplačana. »Izplačana bodo skupaj z drugimi programskimi sredstvi in sredstvi za splošne stroške v dvanajstinah do konca leta. Sredstva bodo porabljena v skladu z odločbo in sanacijskim programom,« pravi Sotošek. Ravnatelj je še poudaril, da jim sanacijski načrt sicer narekuje pokritje izgube do konca leta 2018, vendar bodo že do konca letošnjega leta izgubo zmanjšali za okoli 700.000 evrov.
»Odkar sem v hiši, sem zaznal dva večja problema,« poudarja ravnatelj. »Prvi problem je sanacija težav zaradi ne dovolj kakovostne prenove stavbe, kar se kaže z zamakanjem strehe in podtalnice v kletnih prostorih prizidka. Drugi problem pa se prav tako posledično nanaša na prenovljeno hišo: skupni prostori so se namreč povečali s 3500 na 10.500 kvadratnih metrov, kar bistveno vpliva na ukrepe za vzdrževanje stavbe in posledično stroške.« Saniranje napak po obnovi je strošek ministrstva kot naročnika prenove, treba pa bo upoštevati tudi povečanje stroškov za vzdrževanje večje stavbe, kjer bo treba na novo postaviti merila za financiranje vzdrževanja, ugotavlja ravnatelj.
