Čeprav jim omogoči razvijanje vseh svojih potencialov, jih omeji z nalogo, da vsaj del slednjih namenijo preživljanju z delom, trgovino, izumi, investicijami itd. Sicer bodo nekateri posamezniki vztrajali pri svoji posebnosti ter zanemarili potrebe in posebnosti drugih članov skupnosti, a bodo svojo posebnost lahko razvili zgolj omejeno, kolikor jim bodo omogočala skromna sredstva za preživljanje. Po drugi strani si bodo mnogi raje omejili razvoj ali vsaj čas namenjen svoji posebnosti, ter več pozornosti namenili preučevanju posebnosti vseh ostalih, da bi ugotovili, kaj potrebujejo in za katere usluge so pripravljeni plačati. Za dobro opravljeno nalogo bodo dobili sredstva, ki bodo omogočala učinkovitejši razvoj osebnih načrtov in ciljev tudi v omejenem časovnem okvirju.

Hegel tu navdih črpa od Adama Smitha in njegove nevidne roke. Vendar stvar ni tako preprosta. Povpraševanje je zapletena reč in ne obstaja od vedno že v obliki nečesa konkretnega, temveč na bolj abstrakten način. Smo lačni, nato pa nam nekdo ponudi jabolko in reče, da nas bo nasitil. Kmalu pride nekdo drug in reče, da bo nektarina imela isti učinek, a da je bolj sladka in sočna. Spet tretji nam ponudi hamburger.

Izvorno nismo bili lačni za jabolko. Izbire smo se morali šele naučiti s preizkušanjem ponudbe. Slednja vzame abstraktno povpraševanje oziroma abstraktno željo in omogoči njeno zadovoljitev na konkreten način, ki vpliva nazaj ter na dolgi rok konkretizira posamezne želje. Kar naenkrat nismo več zgolj lačni, ampak želimo pico. Navidezna premoč povpraševanja se izkaže za moč ponudbe nad povpraševanjem - za njeno sposobnost ustvarjanja novih, vse bolj konkretnih potreb. Kak bralec bi rekel, da je to neka fila za zofe, mešanje megle in ne vem kaj še vse, a v resnici je to mehanizem, ki omogoča uspeh mantre motivacijskih govorcev za nove in mlade podjetnike: »Raziskujte trg in naučite se predstaviti zgodbo svojega izdelka.«

Kljub premoči ponudbe pa je zaradi njenega obsega, ker skoraj vsak nekaj prodaja, njena premoč omejena z modo, zahtevami po kvaliteti in podobnimi dejavniki, ki jih za svojim hrbtom ustvarjajo interakcije med ponudbo in povpraševanjem. Močnejši akterji na trgu pogosto uspejo prevzeti nadzor nad modnim delom, vsem ostalim pa prepustijo boj za drobtinice in upanje, da bodo z razvojem novega povpraševanja spremenili modo in skupaj s spremembo zasedli mesto med velikimi igralci.

V izjemnih okoliščinah, ko se trg nenadoma poveča in je potencialnih kupcev kar naenkrat nepredstavljivo več, kot jih je bilo kadar koli v preteklosti, pa se tudi drobtinice izkažejo za zelo donosne. V teh okoliščinah lahko nove zgodbe uspeha postanejo tudi izdelki, ki načrtno nagovarjajo zelo omejen krog potrošnikov, ki svoje posebnosti ne morejo razviti s pomočjo ponudbe prevladujoče mode. Rodi se Kickstarter oziroma množicanje ter nagovarjanje nišnih trgov.

Globalizacija in spletne trgovine so naredile čudež za nišne potrošnike in ponudnike, a čudež spremlja tudi nevarnost hudih razočaranj. »Sestradani« nišni potrošniki namreč hitro skočijo na vsak izdelek, ki jim obljublja zadovoljitev potrebe, ki je ne morejo zadovoljiti nikjer drugje. Ponudniki bodo z izdelkom sicer pogosto izpolnili obljubo, a zgodi se tudi, da so potrošniki ob dostavljenem izdelku večkrat razočarani.

Kot pripadnik nišnega trga in obsedenec s stranjo This is why I'm broke sem zato vse bolj zaskrbljen, ko poslušam nasvete, kako postati uspešen poslovneži. Vse več pozornosti se posveča napletanju dobre zgodbe namesto kvaliteti storitve oziroma izdelka. Še več, mlade poslovneže se poskuša navdihniti z zgodbami o lahkem uspehu s skorajšnjo prevaro potrošnikov.

No, takšni nategi poslovnega guruja ne motijo. On mlademu podjetniku raje svetuje, naj priložnost zagrabi in hitro pomolze. Ko izdelek izgubi verodostojnost, pa naj s polnimi žepi poišče novo priložnost in nove naivneže. Guru je v resnici velik navdušenec nad poslovnim načrtom še enega starega dobrega lisjaka Del Boya Trotterja iz britanske serije Samo bedaki in konji. Kralj mešetarjev in izkoriščevalec delovne sile je že v času Margaret Thatcher vedel, kako uspeti v današnjih gospodarskih razmerah in okolju, kjer uspevajo predvsem največji mešetarji in izkoriščevalci. Ko bi vsaj obstajale kakšne strukturne podobnostmi med obema obdobjema, ki bi podobnost upravičile ...