Ponedeljek, 11. november:Ceste in odpadne vode

Iz Slovenske vasi, kjer ima sedež lokalna izpostava zavoda za gozdove, sem se nato odpeljal po dotrajani državni cesti v Šentrupert na sedež občine. Cesta mi zadnjih nekaj let res greni županovanje, saj sem že izčrpal vse načine pritiskanja na Direkcijo RS za ceste, da bi vendarle začeli njeno rekonstrukcijo, ki jo obljubljajo že pet let. Odkar smo zagnali projekt Dežela kozolcev, je vse skupaj še bolj moteče, saj v Šentrupert prihajajo številni obiskovalci. Obljubili so nam predvsem to, da bodo skušali v razpravi o proračunu za leto 2014 in 2015 predstaviti naše potrebe. Bolje to kot nič. Na občini sem imel še sestanek na temo projekta Rusalca. Gre za projekt, v katerem je občina Šentrupert kot partner v konzorciju podjetij in različnih ustanov pridobila nepovratna sredstva evropske komisije v programu Life Plus. V projektu, ki bo trajal tri leta, je cilj razviti način čiščenja odpadne vode z nanodelci do take mere, da se voda skozi povratno zanko vrača do porabnikov – predvsem kot tehnična voda za zalivanje, pranje, izplakovanje in podobno. Prav je, da že sedaj razmišljamo in razvijamo tehnologije, s katerimi bomo pitno vodo res uporabljali zgolj za pitje hrano in osebno rabo, za vse druge potrebe pa očiščeno vodo iz povratnih zank.

Torek, 12. november:Kako veliki so ljudje

Prvi današnji sestanek sem z lokalnim podjetnikom namenil pogovoru o obračuna komunalnega prispevka za bodoči industrijsko-poslovni objekt. Pred kratkim smo namreč končno sprejeli OPN (občinski prostorski načrt), ki je omogočil nove površine za razvoj. Glede na to, da so razmere v gospodarstvu res težke, se poskušamo prilagoditi tudi s primernim odlokom za obračun komunalnega prispevka. V Sloveniji je kar nekaj industrijskih con praznih, ker so za današnje razmere cenovno nekonkurenčne.

Delo na občini smo nadaljevali z usklajevanjem proračuna za naslednje leto. Posvetili smo se predvsem področju urejanja prostora in komunalni infrastrukturi. Nič drugače ni kot vsa minula leta. Potreb in želja je veliko več, kot je denarja. Izziv, ki ga poznamo vsi župani. Treba je pač določiti prioritete. Velika neznanka pa je vedno zima. Lanska zima nam je načrtovane stroške skoraj podvojila.

Na sedežu občine Mirna smo se popoldne vsi trije župani občin Mirnske doline sestali z direktorjem DRSC Gregorjem Fickom in sodelavci. In kaj smo izvedeli? Predvsem resnico, da denarja za rekonstrukcijo ceste ni.

Sreda, 13. november:Na sončni strani

Danes je naporen dan. Začel se je v Šentrupertu, končal pa na Dunaju. Pohitel sem v Deželo kozolcev. Zadnje tri mesece sta obe moji sodelavki res obremenjeni, saj imamo izjemen obisk, več kot 20.000 obiskovalcev v zadnjem letu, poleg tega imamo veliko dogodkov. Pred kakšnim mesecem je ekipa Dežele kozolcev pripravila in izvedla prvi team building za 22 pravnikov. Odlično je uspel in na podlagi tega prvega preizkusa sta Urša in Alenka pripravili različne programe team buildingov za naslednje leto. Želeli sta, da vse skupaj pregledamo in pripravimo za objavo. Ko smo že bili skupaj, smo se lotili tudi preostale ponudbe. Januarja in februarja pričakujemo nekaj zatišja, zato bomo tedaj čas namenili predvsem pripravi različnih paketov in trženju. Govorili smo tudi o ustanovitvi Fundacije za ohranjanje lesene dediščine podeželja in ustanovitvi Ambasade Dežele kozolcev. To sta projekta, ki ju želimo izpeljati že v naslednjem letu.

Na kratko sem skočil še na ogled gradbišča kotlarne na Dobu. Dobro je, da smo v času lepega vremena naredili vsa zemeljska dela in temeljno ploščo. Vse skupaj lepo napreduje.

Četrtek, 14. november:Občine skupaj na Podonavskem poslovnem forumu

Občine Šentrupert, Škofja Loka, Ribnica in Krško se predstavljamo na Podonavskem poslovnem forumu na Dunaju in skupaj smo pripravili promocijska gradiva na temo turistične ponudbe naših občin. Še pred začetkom foruma sem srečal prof. dr. Jožeta Gričarja, ki je najbolj zaslužen, da je tudi občina Šentrupert del pomembnega povezovanja v podonavski regiji. Zaznal je razvojni model naše občine kot tistega, ki bi z izmenjavo izkušenj s preostalimi župani v podonavski regiji lahko prinesel sinergijske učinke. Hvaležen sem mu za to in v teh treh letih so se nam odprli številni novi kontakti in priložnosti za izmenjavo izkušenj.

Petek, 15. november:Bolje poznajo Deželo kozolcev kot občino

V Linz smo se odpeljali že ob pol osmih zjutraj in dvourno vožnjo sem v izkoristil za telefonsko urejanje različnih zadev na občini in v svojem biroju. Ars Electronica in Linz sta približno tako povezana kot Dežela kozolcev in Šentrupert. Marsikdo pozna blagovno znamko Ars Electronica bolje kot Linz, kot tudi veliko ljudi bolje pozna Deželo kozolcev kot Šentrupert. Ko se zadnje čase kje predstavljam in povem, da sem iz Šentruperta, velikokrat sogovornik ne ve točno, kje ta kraj leži. Ko pa dodam še Dežela kozolcev, vse pogosteje slišim komentar: »Aha, to pa poznam. A, to je ta Šentrupert.«

Kar smo videli, je pravzaprav tisto, kar bomo verjetno čez nadaljnjih deset let ali pa še prej uporabljali. Izjemno me je navdušila interaktivna 3D-predstavitev vesolja v posebnem prostoru (dvorani), ki nosi ime Deep Space, na način, da se gledalec s stereoskopskimi očali praktično znajde znotraj 3D-prostora in z njim interaktivno komunicira. Gre za računalniški program, ki je sposoben komunicirati z različnimi podatkovnimi bazami in glede na pridobljene podatke v realnem času prilagajati lokacijo posameznih planetov, zemlje, sonca in lune. Res neverjetna izkušnja. Avstrija je ponosna na zgodbo Ars Electronice in mesto Linz se zaveda, da je prav ta projekt tisti, ki jih še najbolj povezuje v globalno mrežo.

Sobota, 16. november:Obuditi zgodovino

V Trebnjem sem sodeloval na okrogli mizi na temo medgeneracijskega sodelovanja, zdravih medčloveških odnosov in odraščanja. Tudi občina Šentrupert je namreč vključena v projekt Zdrave občine, v sklopu katerega se izvaja več aktivnosti. Današnja spada v sklop ozaveščanja, da določena problematika v družbi obstaja in kako se z njo spopadati. Za uvod in kot podlaga v poznejšo razpravo je bil ogled filma Deček s kolesom.

Pohitel sem v Deželo kozolcev in že od daleč zagledal ravnatelja osnovne šole Mirna Peč Danijela Brezovarja. K nam je pripeljal kolektiv Osnovne šole Toneta Pavčka in tudi vrtca Cepetavček. Pred vstopom v Deželo kozolcev sem jih nagovoril in povedal nekaj pomembnejših podatkov o projektu. Prvi muzej kozolcev na prostem na svetu je namreč projekt, ki se je razvijal kar nekaj let in je vključeval širok krog sodelavcev. Vedno poudarim, da je ključno vlogo odigral strokovni svet, v katerem so bili združeni različni vrhunski strokovnjaki.

Ko smo prestavljali in obnavljali kozolce, je bilo prav veselje gledati tesarske mojstre, ki še znajo na tradicionalen način tesati. Tesarsko orodje, ki je morda leta ležalo v kakšnem kotu, je spet dobilo svojo priložnost, da se izkaže. Vse skupaj smo seveda zabeležili tako skozi fotografijo kot tudi skozi videoposnetke.

Nedelja, 17. november:Čiščenje odpadnih voda je pravi izziv

Pripravljal sem predavanje, ki ga bom imel 25. novembra na Okoljskem srečanju 2013. Govoril bom o individualnih čistilnih napravah. Okvir predavanja sem pripravil kar danes, saj sem v naslednjem tednu tri dni v Barceloni in imam še nekaj sestankov ter predavanj, tako da že sedaj vem, da bo teden poln in za tovrstne, sicer tudi potrebne stvari, ne bo prostora. Čiščenje odpadnih voda je področje, na katerem se bodo aktivnosti v naslednjih letih zelo povečale. Bližajo se namreč roki, do katerih moram posamezna naselja in vsa gospodinjstva priklopiti na čistilne naprave. Področje individualnih čistilnih naprav je še posebej občutljivo, saj je na trgu poplava različnih tehnologij in naprav, od katerih so mnoge sumljive kakovosti in je njihovo delovanje vprašljivo. Skratka, na okoljskem srečanju bom govoril o tem, kako smo k reševanju te problematike pristopili na naši šentrupertski občini in s kašnimi izzivi se srečujemo.

Veselim pa se tudi obiska Barcelone in novih povezav na področju rešitev za bivanje starejših ljudi. V projektu Wider namreč razvijamo majhno nizkoenergijsko hišo, prirejeno starejšim osebam, ki bo cenovno dostopna in bo imela minimalne stroške obratovanja in vzdrževanja. Gre za odgovor na družbeno ekonomsko situacijo, v kateri smo.