»Ne ni bio, je pa domače in brez škropiv,« je prepričljivo potolažil še malce nezaupljivo nakupovalko Jure Požar z Vrhpolja, kjer na domači kmetiji pridelujejo zlasti veliko zelja. Tudi kisajo ga, a tega na novi tržnici še ne morejo prodajati, saj za to potrebujejo papirje, ki jih pa že urejajo, je še povedal. Nakupovalka Darja Ravnikar pa je po tem, ko si je naložila polno vrečko sveže zelenjave, malo pri Juretu in malo pri Ani Novak iz Sela, presenečeno ugotovila, da zelenjava ni le sveža in čvrsta, marveč tudi lepa in poceni. »Vsako soboto bom prišla,« je zadovoljno sklenila in dodala, da so tržnico v Moravčah že dolgo pogrešali.
Na sosednji stojnici sta mleko in mlečne izdelke prodajala brat in sestra Jernej in Katarina Kocjančič s kmetije Pr' Novak iz Imenja, kjer v dveh velikih hlevih redijo več kot 70 molznic in telic. »Seveda bomo vztrajali, da se tržnica prime, do pomladi bo zagotovo že polna,« je prepričana Katarina, ki se tudi novih davkov ne boji. Pravi, da njihovi izračuni kažejo, da ne bodo nič bolj obdavčeni kot prej, zato se tudi ne ukvarjajo s protesti in raje pridno delajo. In dela je veliko, pristavi Jernej, sam najraje poprime za delo v hlevu. Sicer pa si 13 družinskih članov vse delo na kmetiji deli, le trije najmlajši za kmečka opravila še ne morejo poprijeti.
Novo in hkrati prvo moravško kmečko tržnico, ki pa ima povsem urejen mestni videz, so slovesno predali namenu že v petek zvečer. Župan Martin Rebolj je na odprtju dejal, da bodo stojnice za prodajalce vse leto zastonj. Imajo jih deset, za začetek so jih postavili le pet. Če bo treba, bodo tržnico kasneje tudi pokrili, je še dejal in dodal, da bodo za začetek medse povabili tudi prodajalce iz sosednjih občin, prednost pa bodo vedno imeli domači, saj imajo v občini več kot 150 kmetij. V sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pa bodo že v kratkem organizirali še predavanja in delavnice o predelavi pridelkov, da se bodo lahko kmetje začeli ukvarjati tudi s tovrstno dopolnilno dejavnostjo in bodo na tržnici prodajali tudi predelane domače izdelke, kot so klobase, siri, domači kruh, pecivo in podobno.
Za ureditev tržnice in okolice med kulturnim domom in novo knjižnico so odšteli 30.000 evrov. Rebolj upa, da bodo z ureditvijo mestnega središča v enotnem slogu kmalu nadaljevali, saj bi radi v zaledje kulturnega doma preselili še občinsko upravo in uredili nekakšno družbeno središče. Vanj se bo vklopil tudi bližnji gasilski dom. Medtem ko bodo za selitev občine potrebovali finančno pomoč, računajo na dva skorajšnja državna razpisa za obnovo kulturnih domov in energetsko sanacijo javnih objektov, pa bodo pred gasilskim domom že prej sami uredili nova zelena parkirišča, na katera bodo lahko postavili tudi veliki prireditveni šotor, kar zdaj v središču ni bilo mogoče.
