Morda bo slišati protislovno, a z manjšo dopolnitvijo drži oboje. Evropska trojka zdaj ne bi ukrepala nič bolje od slovenske vlade, ki je njen agent v – konceptualni zmedi in izvedbeni nesposobnosti. Evropska komisija, drugače rečeno, je trenutno ohromljena. Usmeritev pričakovane nove koalicije v Berlinu še ni jasna, in četudi je zelo verjetno, da ni pričakovati naglega zasuka, vse glasnejše in številnejše kritike na račun nemškega ordoliberalizma (s postopkom zaradi zunanjetrgovinskega presežka vred) očitno niso brez učinka; z znižanjem evrske obrestne mere je v ECB nemška politika trde konsolidacije že doživela prvi poraz. Poleg tega podatki o domnevni rasti evrskega območja niso takšni, kakršne si je komisija želela. Bolj so podobni slovenskim, ki v primerjavi letošnjih četrtletij z enakimi lanskimi kažejo – nazadovanje.

Če je še pred nekaj meseci, recimo ob ukrepanju na Cipru, kazalo, da v Bruslju imajo »ideologijo«, je zdaj, ko je šla ECB »po svoje« (prav tako pa si je premislil ali vsaj o svojih receptih podvomil še drugi »razredni sovražnik« vseh poštenih demokratičnih socialistov, namreč IMF), to potemtakem občutno bolj negotovo. »Ideološko« tako heterogena trojka bi se utegnila izkazati za neoperativno, zaradi česar je evropska komisija vsaj začasno očitno prestavila v prosti tek oziroma popustila pritisk. Čeprav prikrito z množico standardnih fraz o »nujnosti fiskalne konsolidacije« v Bruslju zdaj tu in tam omenijo že srednje- ali celo dolgoročno obdobje, v katerem naj bi se to zgodilo.

Poleg omenjenih primerov o »konceptualnih« težavah evropske komisije pričajo tudi najmanj tri prestavitve roka za dokončanje obremenitvenih bančnih testov. Če bi bilo delo v osmih slovenskih bankah res tako zapleteno, da bi zahtevalo toliko (nepredvidenega) časa, bi bilo bolje, da se evropskih bank prihodnjo pomlad sploh ne lotijo. A skupaj s še vedno nerazkrito metodologijo »terminske težave« prej kažejo na negotovost, kaj bi ti testi ob enakih podmenah kot v NLB, NKBM, Abanki itd. pokazali v Deutsche bank in druščini.

Vendar tako kot »zadržano pozitivna« ocena slovenskega proračuna in uspešen plasma triletnih obveznic nista spremenila dejstva, da so slovenske javne finance strukturno nevzdržne, tudi morebiti manjša ocena bančne luknje od (najbolj) črnogledih špekulacij ne bo prinesla novih delovnih mest. Bi pa potrdila, da ima ta vlada neizmerno več sreče kot pameti ne le z domačo opozicijo v parlamentu in zunaj njega, temveč tudi z mednarodnimi okoliščinami.