Trideset odstotkov prekoračitve hitrosti, štirideset odstotkov način vožnje, dvajset odstotkov nočna vožnja, deset odstotkov vožnja po mestu. Ko bodo zavarovalničarji vse sešteli, bodo lahko ocenili, kako tvegan je voznik, in vedeli, kolikšno zavarovalno premijo mu lahko zaračunajo.

Pri nemški zavarovalnici Sparkassen Direktversicherung so se tako odločili za nenavadno potezo: v sklopu paketa »S-drive« voznikom ponujajo, da v svoje vozilo vgradijo črno skrinjico, ki beleži način vožnje. V povezavi s satelitsko navigacijsko napravo GPS skrinjica ves čas »ve«, kje in kdaj so vozili ter kako hitri so bili. Z merjenjem pojemkov in pospeškov naprava ve tudi, kako in kolikokrat (ter kje) so zavirali. Ker ima podatke o tem, kolikšna je omejitev hitrosti na določenih odsekih, ve, kje, kdaj in za koliko so prekoračili dovoljeno hitrost. Vse to beleži v svojem spominu in podatke prek mobilnega omrežja sporoča v centralo. Tam podatke statistično obdelajo in »dobrim«, zglednim, umirjenim voznikom, ki spoštujejo predpise in ki ne vozijo »agresivno«, zaračunajo za pet odstotkov nižjo letno premijo.

Kaj bi dali, da bi vedeli

Ideja zveni privlačno. Če bi zavarovalnice vedele, kako tvegano je vedenje njihovih zavarovancev, bi lahko natančneje oblikovale svoje poslovne modele. Sparkassen Direktversicherung na svoji spletni strani sicer poudarja, da ne glede na meritve nihče ne bo plačal višje cene, kvečjemu nižjo. A na drugi strani prijazne ponudbe se skriva veliko, za zdaj še neodkrito področje: za koliko bi lahko zavarovalnice povečale svoje dobičke, če bi iz poznavanja načina življenja posameznika lahko izračunale, koliko mora plačati zavarovalnine? Avtomobilske zavarovalnice zdaj denimo ponujajo popuste vsem, ki v prejšnjem ali več preteklih letih niso bili vpleteni v nesreče ali trke. Toda ti dogodki so glede na celotno dogajanje v prometu redki in o tem, kdo je tvegan voznik, ne povedo toliko, kolikor lahko razkrije črna skrinjica.

»Vzporednico bi lahko potegnili s premoženjskimi zavarovanji,« pravi Denis Stroligo, predsednik uprave zavarovalnice Merkur. »Pri nas denimo ponujamo popust tistim, ki v svojo hišo ali stanovanje vgradijo alarmni sistem. Alarm zmanjšuje možnost, da bo prišlo do vloma, zato se nam in zavarovancem takšen dogovor splača.« Vendar, pravi Stroligo, je pri črni skrinjici drugače. »Sam si je ne bi dal nikoli vgraditi. Ohranjanje zasebnosti je prvi pogoj za vsako tovrstno odločitev.«

Mednarodna raziskava Sartre 4 o varnosti na cestah, ki so jo končali lani, je sicer pokazala, da se večina evropskih voznikov – v povprečju kar petinsedemdeset odstotkov – strinja z idejo, da bi bile v avtomobile vgrajene črne skrinjice. Tudi slovenski vozniki so vgrajevanju črnih skrinjic naklonjeni, odobrava jih sedemdeset odstotkov vprašanih. Podobno je z vgrajevanjem naprave, ki bi preprečila zagon motorja, če bi v izdihanem zraku voznika zaznala alkohol. V Sloveniji takšno napravo odobrava devetdeset odstotkov vprašanih.

Vendar v teh primerih črne skrinjice in alkotesti ne bi podatkov nikamor sporočali, temveč bi bili ti dostopni zgolj, če bi se zgodila nesreča. V Sparkassen Direktversicherung pa bodo podatke uporabljali ves čas. Zbiral in obdeloval jih bo španski mobilni operater Telefonica, ki bo skrbel za njihov prenos, shranjevanje in selekcioniranje. »Telefonica ima pogosto takšne ideje,« so novico o črnih skrinjicah komentirali v nemškem časopisu Die Zeit. Pred časom je koncern, ki deluje v Evropi in Južni Ameriki, poskušal prodajati podatke o položajih in poteh svojih naročnikov mobilne telefonije. »Šele ko so se oglasili politiki in opozorili, da to ni legalno, je Telefonica namero opustila.«

Lahko zmanjšajo število nesreč

Zasebnost pa ima v vsakem primeru svojo ceno. »Ali bi pristal na vgraditev črne skrinjice v avtomobil, je nekoliko odvisno tudi od tega, kolikšen popust bi zavarovalnica ponudila,« je priznal eden od zavarovalničarjev in Stroligovih sopotnikov. Rekel je, da bi na poseg v zasebnost morda pristal za tridesetodstotni popust. Pa še to verjetno ne.

Kolikšna je »cena« zasebnosti, se je doslej najbolje pokazalo pri internetnih uporabnikih komercialnih poštnih storitev in družabnih omrežij. Kljub pomislekom o varovanju zasebnosti pa je črna skrinjica v avtomobilu dobra ideja, pravi inštruktor varne vožnje z AMZS Brane Legan. »Z vgradnjo take naprave se zmanjšajo možnosti za nastanek prometnih nesreč,« je prepričan. »Če voznik pravilno razume namen delovanja naprave, ki bo ob nesreči potrdila njegov način vožnje, s katerim je poskušal narediti vse, da se ne zaplete v nevarno situacijo oziroma nesrečo, bo zanj to zgolj dobrodošlo.« Legan se strinja, da bi bilo treba ustrezno zaščititi dostop do podatkov in njihovo hranjenje, a po njegovem mnenju to vprašanje ne bi smelo zasenčiti prednosti črnih skrinjic. »Sam bi se odločil za uporabo take naprave,« pravi. »Njen preventivni učinek je lahko znaten, zmanjšanje zavarovalne premije pa je pri tem še najmanjši dobitek.«