Kot kaže, sta se Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Smučarska zveza Slovenije (SZS) uskladila o izbiri vodje slovenske olimpijske reprezentance v Sočiju. OKS je namreč z javne seje izvršilnega odbora, ki bi morala biti v ponedeljek, prečrtal točko dnevnega reda o vodji slovenske olimpijske reprezentance, SZS pa je svojo sejo iz torka prestavila na ponedeljek. Razlog je v tem, da se je OKS odločil, da ne bo izbral vodje Sočija, brez da bi SZS predlagala svojega kandidata. Toda tega OKS, kot vse kaže, ne bo izbral na javni seji izvršilnega odbora, temveč na korespondenčni, kar po domače pomeni, da bo izbor potekal stran od luči javnosti.
Izvršilni odbor SZS je imel v času predsedovanja Primoža Ulage, ki je bil prejšnji mesec razrešen s funkcije, svoje seje tajne. Ni bilo težko ugotoviti, zakaj je bilo tako, saj je imela smučarska zveza na glavi ogromno masla, ki ga ni želela deliti z javnostjo. Posledično so bili škandali ob razrešitvi Ulage še bolj bombastični. Izvršilni odbor je iz žepa potegnil populističnega jokerja in odprl svoje seje. Odtlej je bila odprta ena seja, druga bo v ponedeljek.
Zadeva o vodji olimpijske reprezentance je zelo zanimiva in odmevna, pot do informacij pa bo znova skrivnostna. Tako pri SZS kot OKS pa igra glavno ali vsaj zelo vidno vlogo Janez Kocijančič. Predsednik OKS od njegove ustanovitve naprej je tisti, čigar beseda v izvršilnem odboru SZS pomeni največ, in je tisti, ki ima največji vpogled v delovanje OKS. Včeraj nam je tiskovni predstavnik OKS Brane Dmitrovič povedal, da bo korespondenčna seja zgolj posledica dejstva, da OKS ne bi čakal en mesec na novo sejo izvršilnega odbora, na kateri bi lahko uradno potrdil vodjo reprezentance. V vmesnem času bi se vodja lahko posvetil opravljanju svoje funkcije. Če seveda ne bo potrjen Primož Ulaga.
Kot so že davno mimo časi nekdanje skupne države, so mimo tudi časi, ko je Olimpijske komite Jugoslavije za vodje olimpijskih delegacij določal vplivne politike, ki so praviloma na igre hodili za nekaj dni na izlet, da so se udeleževali otvoritev. V času slovenske samostojnosti je funkcija vodje olimpijske reprezentance operativna, kar pomeni, da je prav vodja najbolj zaseden član olimpijske odprave. Sicer ima v zadnjih letih za seboj vse bolj uigran tim profesionalcev OKS, ki mu je vedno na voljo in ki ima precej izkušenj. Med njimi je tudi sijajni operativec Blaž Perko, ki odlično pozna slovenski vrhunski šport in ki zna v vsakem trenutku rešiti marsikatero nepredvideno težavo.
Ko smo se pogovarjali z zadnjim vodjem slovenske olimpijske delegacije Tonetom Vogrincem in ko je začel naštevati, kaj vse mora delati vodja, so imena kandidatov odpadala, kot bi analiziral individualni turnir na izpadanje. »Nemogoče je, da vse opravlja en posameznik, saj že razpršene olimpijske vasi kažejo, da je nemogoče biti prisoten na vseh terenih. Toda podporni tim OKS je pravi in nanj se je mogoče dobro opreti,« je uvodoma dejal Tone Vogrinec. »Pravilna pot za izbiro vodje delegacije je, da se med seboj uskladijo vse panožne zveze, ki imajo svoje olimpijske predstavnike. Sam sem bil izbran za vodjo delegacije v Vancouvru zato, ker tedanji predsednik smučarske zveze Stane Valant ni imel dobre tri tedne časa, da bi bil odsoten z dela. To je precejšnji problem sedanjega časa, saj si ne predstavljam, da bi bil gospodarstvenik, ki na svojem področju nekaj pomeni, sposoben en mesec manjkati v službi.«
»Težav na terenu nikoli ne zmanjka. Vodja delegacije mora biti avtoriteta. Predstavljajte si, da denimo Tina Maze na prizorišču olimpijskih iger reče, da tri dni ne bo dajala nobenih izjav. Vodja mora biti tisti, ki s svojo avtoriteto prepreči, da bi se kaj takšnega zgodilo, saj ga bo sicer sedma sila 'požrla'. Si kar predstavljam, kako bi sicer upravičeno lomastili po meni, če bi se kaj takšnega zgodilo v Vancouvru,« je nadaljeval Vogrinec ter namignil še na nekatere težave, ki se lahko pojavijo na terenu: »V Whistlerju je denimo v olimpijsko vas prišla Tina Maze, ki je zahtevala, da ima z ekipo svojo hišo. Verjemite, da med vsemi svetovnimi športniki takšno željo ni lahko izpolniti. Tedaj ni veliko manjkalo, da bi se kar usedel na prvo letalo in odletel proti domu. Težko je reševati takšne težave, a sem ponosen, da smo jih rešili. Še vedno trdim, da je bolje imeti v reprezentanci Tino Maze in ji vzglavnik polniti s perjem, če si tega želi. Precej slabše bi bilo, če Tine Maze ne bi imeli.«
Na vprašanje, koga vidi Tone Vogrinec med vsemi državljani Slovenije, da bi bil sploh lahko vodja slovenske reprezentance, je štajerska legenda odgovorila: »Primož Ulaga je bil nedvomno odlična izbira. Žal pa je po vseh aferah jasno, da ga je treba zamenjati. O pokojnikih ne bi rad govoril slabo, a Primož Ulaga je smučarski pokojnik. Ostaneta dve, morda tri osebe, ki bi lahko vodile slovensko olimpijsko delegacijo. To so: Matjaž Rakovec kot predsednik Hokejske zveze Slovenije, Petra Majdič, ki bi bila po mojem najboljša izbira, seveda če se bo zanjo odločila Smučarska zveza Slovenije, in trenutni vršilec dolžnosti smučarskega predsednika. Odkrito povedano, Enza Smrekarja ne poznam dobro, o njem sicer slišim zelo pohvalne besede, a dvomim, da ima takšno službo, da bi si lahko privoščil tako dolgo odsotnost.«