Microsoft si prizadeva za več predstavnic nežnejšega spola v panogi IKT, zato se je lotil vlaganj v izobraževanje mladih žensk na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Med drugim so v sodelovanju z Zavodom Nefiks pripravili in v okviru globalne pobude YouthSpark, s katero želijo v treh letih 300 milijonom mladih iz več kot 100 državah zagotoviti nove priložnosti za izobraževanje, zaposlitev in podjetništvo, pripravili prvi dogodek DigiGirlz v Sloveniji. Z njim želijo spodbuditi dijakinje k odkrivanju kariernih priložnosti na področju informacijskih tehnologij in prispevati k premagovanju stereotipov o ženskah v tehnološki panogi.
Tehnologija kliče po nadarjenih dekletih
Vodstvo slovenskega Microsofta je na dogodku dijakinjam predstavilo delo v tehnološkem podjetju, priložnosti za osebni in strokovni razvoj ter prizadevanja celotne panoge, da za tehnološke poklice navduši čim več ambicioznih, inovativnih in karierno usmerjenih mladih deklet. »Čeprav imamo zelo optimistične napovedi o povpraševanju po tehnoloških znanjih v Evropi, se to žal ne odraža pri poklicnih odločitvah žensk. Zagotovo so za to vsaj deloma krivi tudi predsodki, ki pa so po našem mnenju ne le napačni, temveč predstavljajo pomembno oviro pri nadaljnjem razvoju,« je povedala Ivana Kranjčevič, vodja službe za razvoj kadrov v slovenskem Microsoftu. Dodala je, da je zato njihova odgovornost, da mladim prek dogodkov, kot je DigiGirlz, predstavijo številne priložnosti, ki jih panoga ponuja nadarjenim – ne glede na spol.
V panogi IKT le dobra petina žensk
V evropski panogi IKT in povezanih dejavnostih je bilo po podatkih evropske komisije iz leta 2011 zaposlenih 2,7 milijona ljudi oziroma 1,25 odstotka celotne delovne sile. Zgodovinsko se za poklice v tej panogi odločajo predvsem moški in to dejstvo se ni veliko spremenilo niti v zadnjem desetletju, saj so ženske tudi leta 2011 predstavljale zgolj 22 odstotkov zaposlenih v evropskih podjetjih IKT. Samo 29 od 1000 žensk v Evropi ima dodiplomsko izobrazbo s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, medtem ko je razmerje pri moških precej višje, in sicer jih ima izobrazbo s tega področja 95 od 1000, je pokazala raziskava Grand Coalition for Digital Jobs, ki jo je letos izvedla evropska komisija.
Slaba zastopanost žensk slabo vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva, inovativnost panoge IKT in tudi na karierne priložnosti žensk, saj je panoga IKT kljub manj ugodnim gospodarskim razmeram pomemben zaposlovalec in generator novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, opozarjajo v stroki. Evropska komisija tako napoveduje, da bo leta 2015 v Evropi ostalo nezapolnjenih kar do 900.000 delovnih mest s področja informacijskih tehnologij, hkrati pa ocenjuje, da bi v primeru, če bi se ženske odločale za digitalne poklice tako pogosto kot moški, to vsako leto povečalo evropski kosmati družbeni produkt za kar devet milijard evrov.
»Vedno, ko me vprašajo, kako je biti ženska v IT, bi najraje odgovorila s Facebook statusom o razmerju: 'It's complicated'. Največkrat je, vsaj zame, razburljivo in nepredvidljivo kot v dobrem trilerju z osrednjim ženskim likom, ki lovi negativce in pri tem ne vije rok ob vsaki prepreki in se sprašuje, kako bi bilo če bi bila moški. Namesto tega se osredotoči na svoje delo, po potrebi improvizira in gre naprej. Občasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v IT lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. Takšno razmišljanje je njegov problem, ne moj,« pravi Mateja Verlič, programerka v Zemanti.
»Biti ženska v IT je biti blažena med moškimi. Dekletom pač še nihče ni dovoljkrat povedal in predvsem pokazal, kako 'kul' je lahko IT. Delam(o) na tem. Reševanje problema pomanjkanja žensk na problematičnih področjih s predpisovanjem 'ženskih' kvot, ki jih želi doseči EU, ima lahko škodljiv stranski učinek - izgubo spoštovanja moških kolegov do tistih, ki so si priborile mesto pod moškim soncem s svojim delom. Iz teh in podobnih razlogov se nas je letos poleti nekaj odločnih in vztrajnih posameznic in posameznikov odločilo pilotsko izvesti tedenska neformalna druženja (CodeCatz), kjer skupino radovednih deklet, učimo programirati in delati na skupnih projektih,« je dejala Verličeva, ki se je skozi leta v IT naučila, da ji ni potrebno biti ena izmed fantov, da jo sprejmejo, da ima lahko drugačen pogled na reševanje (tehnoloških) problemov in da je kombinacija programiranja in presajanja rož povsem združljiva.
