Slovenija je tretja država v Evropi po deležu pogozdenosti, saj našo državo v dobrih 60 odstotkih pokriva gozd. In kjer je gozd, so po navadi tudi gozdne živali, kar pomeni, da jih tudi pri nas ne primanjkuje. Po eni strani bi rekli, da je to dobro, kajti to je znamenje, da je narava še sposobna prehraniti vse te živali in da imajo te še nekaj svojega naravnega življenjskega okolja. A s prometom in vedno večjo poseljenostjo se meje, kar je »živalsko« in kaj »človeško«, prehitro brišejo. Divje živali se nenadoma znajdejo v okolju, ki si ga lastijo ljudje, predvsem s cestami, z njimi pa pride tudi promet. Tukaj pa lahko nastanejo velike težave.

Lovska zveza Slovenije (LZS) je tista, ki bedi nad divjimi živalmi, jih spremlja in evidentira, kot sami pravijo, odvzem divjadi na podlagi pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi. »Najpogosteje pred avtomobil zaide naša najpogostejša vrsta divjadi, srnjad. V letošnjem letu je bilo povoženih 6069 divjih živali in kar 73 odstotkov teh je bilo srnjadi. Lani je bilo še 64 odstotkov povoženih živali srnjadi. Na lovski zvezi pa želimo opozoriti tudi na druge redke in ogrožene prostoživeče živali, ki so pogosto žrtve povoženj, vendar zaradi svoje majhnosti ne povzročajo občutne škode in ne ogrožajo življenj ter zato niso izpostavljene. To so dvoživke (na primer žabe) in manjši nevretenčarji, kot je na primer jež, ki so za ohranitev naravnih ekosistemov prav tako bistvenega pomena. Lovska zveza Slovenije je naravovarstvena organizacija, ki se skupaj s svojimi članicami zavzema za ohranitev vseh naravnih ekosistemov, zato sodelujemo tudi pri odvračanju omenjenih živali od prehajanja čez cesto,« pravi direktor strokovne službe LZS Srečko Žerjav.

Človek je tisti, ki posega v prostor živali

Seveda pa niso le ceste tiste, ki jemljejo svoj davek. Tukaj je na primer še železnica, na kateri pa vodenje evidenc povoženj, po informacijah lovske zveze, ni zajeto. »Povoženja se na železnicah dogajajo vsak dan. Znani so primeri povoženja medvedjih družin, tropa divjih prašičev, posamezni primeri pa se le redko evidentirajo, saj ni dogovora, kdo in komu povoženja sporočati. Prav tako se ta povoženja navadno končajo le s smrtjo divjadi, brez posledic za vlak, zato navadno za te primere nikoli ne izvemo.«

Kaj torej storiti, da bo tega manj, da bo tudi med živalmi manj žrtev prometa? Kot kaže statistika, bo letos na primer precej manj povoženj kot lani, pri lovski zvezi pa pravijo, da gre to tudi na račun ustreznega letnega odstrela in seveda urejanja krmišč ter primernih življenjskih okolij za divjad in s tem tudi za druge prostoživeče živali, ker jih na tak način skušajo slovenski lovci zadržati stran od cestišča. Zato so njihove akcije usmerjene tudi v ozaveščanje voznikov, postavljanje opozorilnih znakov, tabel, silhuet divjadi. Na drugi strani pa želijo živali obdržati stran od cest s povečanjem, kot sami pravijo, prehranske pestrosti ter jih tudi drugače odvrniti od cest z ograjami, svetlobnimi pripomočki, kemičnimi odvračali ali podhodi in nadhodi. Srečko Žerjav pa ob tem še pravi: »Vse voznike, ki se zaradi prehodov živali počutijo ogrožene, naj opozorimo, da smo ljudje posegli v njihov prostor. Človek je tisti, ki je lahko, v nasprotju z divjadjo, vsaj delno pripravljen na morebitni trk.«

Odvoz živali je kazniv

Vozniki morajo v primeru trka z živaljo ravnati prisebno. Večina povoženj se zgodi ponoči, ko je divjad zelo težko opaziti na varni razdalji, zato mora voznik najprej poskrbeti za lastno varnost, z odsevnim brezrokavnikom in ustrezno označenim mestom nesreče, ter na številko 112 obvestiti center za obveščanje. Od tam bodo o trku obvestili higiensko službo in upravljalca lovišča. Nesreča se nato zavede v lovski informacijski sistem Lisjak. Vse to je še toliko bolj pomembno v primeru, ko je trk povzročil le poškodbo in se je divjad umaknila od cestišča. S pregledom poškodbe na divjadi nato pristojni ugotavljajo možnost njenega preživetja.

»Ob tem želimo opozoriti tudi na to, da je odvoz srne ali katere koli druge vrste divjadi oziroma prostoživeče živali kazniv. V skladu z zakonodajo s področja veterine je to meso obravnavano kot potencialno bolno in zato ni primerno za prehrano, saj ni pregledano za nalezljive bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka,« še dodaja Žerjav.

Zavarovalnice svetujejo kasko

Na policiji se s povoženji divjih živali kot takimi neposredno ne ukvarjajo. »Policija ne vodi posebne evidence, ki bi se nanašala na povožene živali. V primeru, da je policija obveščena o povoženju živali, pride na kraj, zbere dejstva in okoliščine povoženja ter obvesti revirnega lovca. Ker gre le za objektivno odgovornost voznika, je zadeva obravnavana kot prometna nesreča, zato se ta konča z uradnim zaznamkom,« pravi Vesna Drole iz sektorja za odnose z javnostjo generalne policijske uprave.

Zavarovalnice seveda ponujajo možnost zavarovanja vozila v primeru poškodbe zaradi divjadi. Katja Grušovnik iz službe tržnega komuniciranja Zavarovalnice Maribor pravi, da je treba o škodi zavarovalnico obvestiti najpozneje v osmih dneh od nastanka škode. »Zavarovancem svetujemo, da v vseh primerih, ko pride do prometne nesreče, o tem obvestijo policijo. Škodo, ki je nastala kot posledica neposrednega dotika divjadi ali domače živali, pod pogojem, da je za vozilo sklenjeno primerno zavarovanje, krije zavarovalnica,« še pravi Grušovnikova. Pri Zavarovalnici Triglav pa pravijo, da v zadnjem letu beležijo upad števila zavarovanj sorazmerno s številom kasko zavarovanj vozil, medtem ko število škod ostaja na enaki ravni. »Na območjih, kjer so v bližini cest večje gozdne površine in s tem okolje za prebivanje živali, so nesreče z živalmi pogostejše, vendar na splošno ne beležimo večjega števila takih nesreč,« pravi Luka Pušnik iz Triglava. Tudi on svetuje, da je najboljša rešitev, ki v primeru morebitne škode lahko zagotovi povrnitev stroškov in vrnitev vozila v prvotno stanje, sklenitev ustreznega kasko zavarovanja. »Če ima lastnik vozila sklenjeno kasko zavarovanje za primer trčenja, torej splošni kasko, zavarovalnica krije celotno škodo na vozilu z upoštevanjem morebitne odbitne franšize. V primeru, da ima zavarovanec sklenjeno dodatno zavarovanje samo za primer trčenja z živaljo (kombinacija D), pa zavarovalnica krije stroške na vozilu, ki so nastali le z neposrednim dotikom z živaljo, brez upoštevanja odbitne franšize,« še dodaja Pušnik.