V tujini biometeorologiji, kot se reče vedi o vplivu vremena in podnebja na ljudi, namenjajo razmeroma veliko pozornosti. Zunaj naših meja obstajajo celo ambulante in zdravilišča, ki pomagajo ljudem ugotoviti, katera vremenska stanja jim povzročajo težave in kako te težave zmanjšati.
»Pri nas se v to danes žal ne usmerjamo,« pojasnjuje meteorologinja Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje, ki v vremenskih napovedih pogosto opozarja na obremenitve. To področje jo še posebej zanima in na lastne stroške sledi njegovemu razvoju z udeležbo na mednarodnih biometeoroloških konferencah. »Agrometeorologija, ki preučuje vpliv vremena na rastline, je pri nas veliko bolj razvita in namenjajo ji večja finančna sredstva kot biometeorologiji. Osebno bi si želela, da bi bil tudi vpliv vremena in podnebja na ljudi deležen enake pozornosti in virov za preučevanje,« je dejala.
Razdražljivost, zmanjšana zbranost, glavoboli...
Zdravo telo vremenske učinke podzavestno izravnava in le občutljivejši ljudje jih čutijo kot obremenitev. »Tako imenovana vremenska občutljivost se lahko izraža s potrtostjo, nejevoljo, razdražljivostjo, zmanjšano zbranostjo, glavobolom, motnjami v spanju, utrujenostjo brez pravega vzroka, spremenjeno občutljivostjo za alkohol in zdravila, bolečinami na mestih že zaceljenih poškodb,« je Cegnarjeva naštela nekaj simptomov, ki minejo, potem ko se vremensko stanje, ki ga spremljajo naštete težave, spremeni. »Pri ljudeh, ki že imajo neko kronično bolezen ali dovzetnost zanjo in se njihovo zdravstveno stanje odziva na vremenska dogajanja, pa govorimo o vremenski odvisnosti,« je nadaljevala in pojasnila, da se ta izraža s krepitvijo bolezenskih simptomov že obstoječih bolezni. Mednje sodijo glavoboli, depresije, motnje v spanju, migrene, embolije, astmatični napadi, kolike, hipertonične reakcije, epileptični napadi, angina pektoris, tromboze, hipotonične težave, bronhitis, srčna insuficienca in pljučnice. Pri tem so vremenske razmere le dodatni dejavnik, ki lahko nastop bolezni ali njeno poslabšanje pospeši. Vreme pa ni vzrok za nastanek bolezni.
Najbolj obremenjujoči so vremenski ekstremi
Pri oblikovanju besedila biovremenske napovedi poleg vremenskega dogajanja meteorologi upoštevajo še toplotne razmere, ki jim bomo izpostavljeni, moč sončnih žarkov, onesnaženost ozračja in navzočnost alergogenih snovi v zraku. Te dejavnike omenijo le v primeru, ko njihova moč preseže določeno raven. »Posamezni negativni učinki se ne le seštevajo, ampak se med seboj lahko tudi okrepijo. Na primer: hudo vročino veliko težje prenašamo, če se v bližini naših krajev zadržuje vremenska motnja in se nam bliža vremenska sprememba,« je pojasnila Cegnarjeva. Na splošno pa nas najbolj bremenijo toplotni ekstremi. V skrajnih oblikah sta tako hladen stres kot tudi velika toplotna obremenitev za zdravje vseh ljudi škodljiva, lahko povzročita celo smrt.
Stokrat več kot teroristi
»Vreme in podnebne spremembe po najbolj optimistični oceni ubijejo vsako leto vsaj 65.000 ljudi, kar je desetkrat več kot vojne in kar stokrat več kot teroristi,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki se že dvajset let ukvarja z raziskavami vpliva podnebnih sprememb na ekosisteme in človeka. Največji človeški davek globalnega ogrevanja plačujejo revne države v razvoju, zlasti afriške. Ni pa bilo prizaneseno niti Evropi: »Vroče poletje leta 2003 je zahodni Evropi prineslo najmanj 35.000 dodatnih smrti, predvsem med starostniki. Tudi v Sloveniji je tisto poletje umrlo več kot 10 odstotkov več starostnikov kot v dolgoletnem povprečju.« In ne pozabimo, tudi letošnje poletje je postreglo z doslej najvišjimi izmerjenimi temperaturami zraka in torej z največjo toplotno obremenitvijo zlasti prebivalcev mest.
Najbolj ogroženi starostniki, bolniki, nosečnice in otroci
Tudi v Medvladnemu forumu za podnebne spremembe, kjer sodeluje Kajfež-Bogatajeva, se aktivno ukvarjajo z analizo učinkov podnebnih sprememb na zdravje. Do sredine tega stoletja lahko pričakujemo še nadaljnji dvig globalne temperature, tudi do dve stopinji Celzija, v Evropi še nekoliko več, in to v svežnju s spremenjenim padavinskim režimom in povečano pogostnostjo vremenskih ujm. Poročilo omenjenega foruma ugotavlja, da bodo ogroženi starostniki, bolniki, nosečnice in otroci ter najrevnejši sloji prebivalstva, ki imajo v splošnem manjšo prilagoditveno sposobnost. »Neposredni učinki podnebnih sprememb bodo večja toplotna obremenitev poleti, nekoliko zmanjšan stres zaradi mraza, slabša kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni, vplivi hitrih vremenskih sprememb in posledice poplav, suš ter neurij. Toplejše zime že sprožajo in bodo še sprožale zgodnejše cvetenje alergogenih vetrocvetk ter povečale breme alergičnih bolezni,« je pojasnila klimatologinja. Številni pa utegnejo biti tudi posredni vplivi na zdravje, saj bo ogrožena pridelava hrane, spreminjali se bodo ekositemi, tudi napetosti v družbi bodo večje.
In rešitve? Temeljno je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. »Zdravstvo bi lahko z različnimi akcijami promoviralo manjšo rabo fosilnih goriv prav prek povezav z zdravjem. Promocija pešačenja, kolesarjenja, uživanja manj mesa – vse to je dobro tako za okolje kot za zdravje. Manj izpustov v našem okolju bi ne le blažilo podnebne spremembe, ampak tudi olajšalo breme srčnih in dihalnih težav zaradi čistejšega zraka,« je ponudila rešitev.
