Sladkorno bolezen je mogoče zajeziti z zdravim načinom življenja, saj ta pripelje do kasnejšega obolevanja in boljšega obvladovanja bolezni, ko do nje pride. »Če bi se ljudje zdravo prehranjevali in dovolj gibali, bi bilo te bolezni manj, a je tako v svetu kot pri nas še vedno v porastu,« je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni povedal Peter Miklavčič, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Pri upoštevanju načel zdravega življenja bo tako diabetikom kot vsem drugim, ki želijo imeti pregled nad vnosom hrane in svojo telesno dejavnostjo, od začetka decembra dalje v pomoč aplikacija za pametne telefone Vem, kaj jem.
Urejena bolezen preprečuje zaplete
Sladkorna bolezen je postala vodilna kronična nenalezljiva bolezen. Najbolj je razširjena oblika bolezni tipa 2, ki jo pridobimo z nepravilnim načinom življenja. Zanjo je značilno pešanje celic v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin, in bolniki sčasoma potrebujejo zdravljenje z inzulinom. Nekoliko narašča tudi število bolnikov z boleznijo tipa 1, ki se največkrat pojavi v mladosti in zahteva takojšnje zdravljenje z inzulinom.
Aplikacija Vem, kaj jem, je namenjena vsem bolnikom, ki se zdravijo z inzulinom, je povedal dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. »Vemo, da dobro urejena sladkorna bolezen oziroma njeno povprečje, ki ga opredeljuje glikiran hemoglobin, pri bolniku napove verjetnost zapletov, ki jih bolezen povzroča. Bolnik, ki ima dolga leta neurejen krvni sladkor, utrpi okvare na očeh, živcih in ledvicah,« je pojasnil zdravnik. Da zaplete preprečijo, je pomembno, da bolnike z boleznijo tipa 1 dobro naučijo prilagajati odmerke inzulina glede na njihovo telesno dejavnost in kaj imajo na krožniku. Bolnik si mora namreč sam izmeriti vrednost glukoze v krvi, oceniti, koliko je v prehrani ogljikovih hidratov, in se na osnovi tega odločiti, koliko si bo dal inzulina s ciljem, da bo glukoza po obroku in kasneje v ciljnem območju. Le s tem bodo bolniki dolgoročno preprečili kronične zaplete sladkorne bolezni. Petina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 se zdravi s pomočjo inzulinske črpalke. Tudi ti morajo dobro oceniti sestavo obroka, predvsem vsebnost ogljikovih hidratov v obroku. Tak način zdravljenja uporabijo tudi pri bolnikih tipa 2, ki se zdravijo z inzulinom, saj je vodenje bolezni s tem lažje. Pri sladkornih bolnikih je zelo pomembno, da poleg zdravljenja glukoze bdijo tudi nad drugimi dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, da preprečijo tudi njihove – za bolnike pogosto usodne – zaplete.
Aplikacija lahko pomaga bolniku
»S pomočjo izobraževanja o vodenju sladkorne bolezni, ki ga izvajajo medicinske sestre v ambulantah za sladkorno bolezen, lahko bolniki pripomoček, kot je aplikacija za pametne telefone, dobro izkoristijo,« meni Janež.
Aplikacija omogoča, da bolnik dobi informacijo o sestavi obroka, številu ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, kalorij, s čimer laže odmerja inzulin. Prav tako lahko vodi dnevnik o prehrani in telesni aktivnosti, ki si ga lahko naloži na računalnik in ga prinese na kontrolo v diabetološko ambulanto. Ta dnevnik da skupaj z laboratorijskimi parametri vpogled v stanje sladkorne bolezni pri bolniku. Doslej so bile bolnikom informacije o prehrani na voljo v obliki zloženk in računalniških zbirk podatkov.
Aplikacijo so v sodelovanju s stroko zasnovali pri podjetju Simobil in farmacevtski družbi Sanofi. Kot je povedal Dejan Turk, predsednik uprave v Simobila, danes tudi starejši vse bolj uporabljajo pametne telefone, zato meni, da bo aplikacija prišla prav tudi njim in ne samo mlajšim uporabnikom. Aplikacija deluje v sistemih android in apple, brezplačno pa jo lahko naložijo vsi uporabniki mobilne telefonije.
Težka sprememba življenjskega sloga
Čeprav sta ustrezna prehrana in telesna dejavnost temelja zdravljenja sladkorne bolezni – ne glede na to, ali se bolnik zdravi s tabletami, inzulinom ali kombinacijo obojega, pa sledenje tem priporočilom bolnikom predstavlja veliko težav. Bolnikom nenehno svetujejo, naj spremenijo življenjski slog, a je to včasih izredno težko doseči. Še posebej pri sladkorni bolezni tipa 2, ki se običajno pojavi po 50. letu starosti, je zelo težko spremeniti navade in imeti nadzor nad telesno težo, je pojasnil Andrej Janež. K temu prispevajo tudi nekatere vrste zdravil, ki jih bolniki jemljejo, saj vplivajo na porast teže in bolniki težko shujšajo. Novejša zdravila sicer ne vplivajo na porast telesne teže, a so dražja in njihova dolgoročna varnost še ni povsem znana. Tako ostaja sprememba življenjskega sloga pri sladkorni bolezni eden največjih izzivov, je še pojasnil Andrej Janež.