Pionirsko presaditev dela sapnika so pred petimi leti opravili pri 30-letni Kolumbijki, potem ko je del njenega sapnika propadel zaradi zapletov pri prebolevanju tuberkuloze. Presaditev je opravil mednarodni tim strokovnjakov, ki ga je vodil prof. Paolo Macchiarini iz bolnišnice v Barceloni v Španiji.
Pacientki so vsadili del sapnika, katerega tkivo so vzgojili v laboratoriju s pomočjo tkivnega inženirstva. Nov sapnik so naredili tako, da so iz sapnika, ki ga je podaril umrli darovalec, odstranili celice in ostanek sapnika nato naselili s hrustančnimi celicami pacientke in epitelijskimi celicami, ki so jih vzeli iz zdravega dela njenega sapnika. Pacientka po operaciji ni imela zapletov in so jo deseti dan po operaciji odpustili iz bolnišnice. Tudi po štirih mesecih po operaciji je presadek deloval normalno, pacientka ni imela protiteles, ki bi napadala darovalčevo tkivo, zato ni potrebovala imunosupresivnih zdravil, ki bi preprečevala zavrnitveno reakcijo.
Članek, ki so ga nedavno objavili v medicinski rubriki Lancet, kaže, da je presaditev uspešna tudi pet let po operaciji: pacientka ni doživela imunoloških zapletov in živi dobro kakovost življenja. Prav tako je ohranila dobro delovanje pljuč. Šest mesecev po presaditvi je presajeno tkivo začelo brazgotiniti, kar je počasi vodilo v ožanje tega dela sapnika. Zaradi tega je pacientka vse bolj kašljala. Zaplet so rešili tako, da so v sapnik vsadili stent (opornico), ki je držala sapnik razširjen. Po tem je pacientka tudi nehala kašljati.
Profesor Macchiarini je v članku zapisal, da ti rezultati potrjujejo, kar so upali že v času, ko so opravili operacijo, da so presadki, ki jih vzgojijo s pomočjo tkivnega inženirstva, varen in dolgoročen način zdravljenja. Brazgotinjenje tkiva, ki se je pojavilo pri pacientki, pa kaže, da je mogoče dolgoročno biomehansko stabilnost presadka izboljšati, kar pa je danes že predmet intenzivnega predkliničnega raziskovanja. V kratkem bodo na voljo tudi rezultati prve študije na ljudeh, ki bodo dali nujne podatke, preden tovrsten način zdravljenja uvedejo v redno klinično prakso.
Kot je članek komentiral profesor Alan Russell z Univerze Carnegie Mellon v Pittsburghu, ZDA, rezultati tega prvega posega pomenijo »konec začetne dobe tkivnega inženirstva; začetno delo, ki bo tlakovalo pot tudi na drugih področjih presajenja organov in tkiv«. Pri tkivnem inženirstvu smo še najbliže pridobivanju organov, ki imajo tanko in plitvo strukturo, kot so poleg sapnika še požiralnik, krvne žile in mehur. Tkivno inženirstvo, s katerim bi lahko pridobivali tudi druge, kompleksnejše organe, pa je podobno, kot bi forda spremenili v ferarija, medtem ko bi vozili v najvišji hitrosti, še meni prof. Russell. lo