Temu so sicer bliže, saj so prostori nekdanje otroške kirurgije, v katere nameravajo seliti hematološki oddelek, obnovljeni. A tokrat se zatika pri opremi – nazadnje zaradi revizijskega zahtevka neizbranega ponudnika Sanolaborja. Bolniki so lahko še bolj jezni na ministrstvo za zdravje, ki je o dobavitelju odločalo skoraj pet mesecev. Da bi razpis objavili dovolj hitro, da bi bila oprema ob koncu gradbenih del že na voljo, je v Sloveniji očitno znanstvena fantastika.

Tudi v primeru mariborske urgence k fiasku niso pripomogli le ponudniki, na katere so padli sumi kartelnega dogovarjanja. Državna revizijska komisija je namreč ugodila zahtevkoma Tamesa in Begrada, ki se nista prijavila na razpis, a sta oporekala domnevno pretiranim zahtevam in prekratkim rokom, ki jih je kot naročnik postavilo ministrstvo za zdravje. Ministrstvo je tako objavilo še en razpis, na katerega se je prijavil le en ponudnik – konzorcij GH Holdinga (ta je bil prvič drugi najdražji) in Tamesa, v njem pa bi sodeloval še Begrad. Prvi mož GH Holdinga Blaž Miklavčič je ob tem povsem točno ugotavljal, da je bilo znižanje zahtevanih referenc na ponovljenem razpisu »hazardersko«. Ravnanje omenjenih treh podjetij, pa še dveh, ki sta se na prvi razpis prijavili (eno s pol cenejšo ponudbo, kot je znašala ponudba konzorcija), na drugega pa ne, zdaj preiskuje Agencija za varstvo konkurence.

A če se mu rogajo celo tisti, ki imajo od njega korist, bi se bilo treba ravno tako vprašati o pristopu državne revizijske komisije. Brez njenega »prispevka« se danes sploh ne bi pogovarjali o sumih kartelnega dogovarjanja in dogajanjih, ki ogrožajo urgenco. Kot je včeraj opozoril direktor mariborskega UKC Gregor Pivec, bi bilo že zdaj zelo težko do konca leta 2014 izvesti vsa gradbena dela, kar je rok za evropska sredstva. In, še huje – tudi v tem primeru se lahko kljub dobrim upom ministra za zdravje Tomaža Gantarja kaj hitro zgodi, da se bo agonija bolnikov in zaposlenih v dotrajanih prostorih le še podaljševala. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu medtem čakajo začetek sanacije neustreznega vodovoda, ki jim povzroča stalne težave z bakterijo legionelo.

Da se investicij v zdravstvu se ne bi smeli več lotevati po dosedanjih principih in da bi moral v ospredje stopiti javni interes, so letos glasno opozorili v Iniciativi zdravnikov. Poleg Erika Breclja, ki je na prevlado zasebnih interesov opozoril že ob gradnji Onkološkega inštituta, je njen prepoznavni obraz Danijel Bešič Loredan, ki pa je letos odšel na delo v Švico. Kot je pojasnil ob odhodu, je ob opozarjanju na nepravilnosti postal tarča negodovanja kolegov in pritiskov. Tudi v primeru hematologije in mariborske urgence so se za čimprejšnjo rešitev v dobro svojih pacientov javno izpostavili posamezni strokovnjaki v zdravstvu. In tudi tokrat so nekateri njihovi kolegi v bolj zaprtih sferah ugotavljali, da se zdravniki v razpise, dobavitelje in posle ministrstva za zdravje ne bi smeli preveč vtikati.

A vtikanje v stvari, ki gredo očitno po napačni poti, ni bilo še nikoli tako potrebno kot danes. Denarja za investicije v zdravstvu je vse manj, zato je nujno, da se porabi vsaj čim bolj smotrno. Poleg tega bi morali uradniki ozavestiti, da je vsak mesec dodatne zamude lahko katastrofalen, v primeru hematologije pa celo dobesedno ogroža človeška življenja. Obliži, ki so jih lepili na nezadovoljstvo bolnikov, so že zdavnaj odpadli.