Ta bližnji sorodnik čebule, šalotke, pora in drobnjaka ima namreč specifičen, oster vonj, ki se med kuhanjem ugladi v nekaterim sila prijetno aromo, drugi pa ga ne marajo niti takšnega. Še posebej dober je domač česen, ki za razliko od uvoženega z Daljnega vzhoda razvije veliko prijetnejšo, a tudi močnejšo aromo. V zadnjem času s tem ni težav, saj so se pojavili številni domači pridelovalci, še pred nekaj leti pa so veleblagovnice ponujale domala izključno kitajskega. To niti ne čudi, saj na Kitajskem pridelajo kar 77 odstotkov celotne svetovne proizvodnje česna, za katerega pa je znano, da poleg drugačnega okusa iz različnih razlogov povzroča težak občutek v želodcu. Poleg tega so različne neodvisne ustanove dognale, da kitajski česen vsebuje povečane količine strupenih težkih kovin, pa še obsevajo ga z radioaktivnimi žarki, da med dolgo plovbo v Evropo ne bi začel kaliti. Če drži vsaj polovica teh navedb, se mu velja čim bolj izogibati in raje poiskati domačega. Česen so zelo cenili že stari Egipčani, graditelji piramid so ga morali uživati pospešeno, da so zatrli različne bolezni in da so se jim morebitne rane hitreje celile. Zaradi ugodnih učinkov na telo ga dandanes uporabljamo v medicini, saj dokazano preprečuje nastanek ateroskleroze, povišanega holesterola, povišanega krvnega tlaka in rakavih obolenj. Česen je še zlasti priljubljen v sredozemski prehrani, po popolnoma enostavnem in zelo okusnem receptu ga narežemo, samo pogrejemo v dobrem oljčnem olju, posolimo in s tem zabelimo testenine. Če dodamo še zmlet čili ali drobno narezane pekoče feferone, nastane karseda preprosta in poceni, a izjemno okusna specialiteta, ki zaseda prvo mesto na jedilniku vsake prave špageterije. Nepogrešljiv je v zeleni in različnih drugih solatah, imenitno pa se izkaže tudi nariban na opečenem kruhku z maslom. Za oni zajtrk zoper gnečo na avtobusu se obnesejo sardine z drobno sesekljanim česnom, če ga vmešamo v čvrsti jogurt, pa nastane odlična omaka k pečenim jedem. Popražimo ga skupaj z brokolijem in postrežemo s testeninami…
Česnova juha z mandlji
Potrebujemo: 4 glave česna, 1 srednje veliko belo čebulo, 200 g mandeljnov, 1 francosko štruco, 3 dl sladke smetane, 1 l zelenjavne osnove, 8 žlic ekstra deviškega oljčnega olja, 2 žlici rdečega vinskega kisa, morsko sol, sveže zmlet črni poper, šopek peteršilja ali drobnjaka.
Priprava: Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V posodo vlijemo štiri žlice olja, dodamo čebulo in pristavimo. Med občasnim mešanjem jo na srednjem ognju pražimo deset minut, da postekleni. Česen razdelimo na stroke in jih neolupljene stresemo v pekač ter za približno pol ure postavimo v segreto pečico. Prepraženo čebulo zalijemo s smetano in jušno osnovo, zavremo in zares počasi kuhamo deset minut. Če imamo mandlje cele, v manjšem loncu zavremo vodo za blanširanje in jih za pol minute potopimo v krop, nato jih olupimo in rahlo popražimo v suhi ponvi. Če imamo že zmlete, blanširanje preskočimo, zelo na hitro pa jih vseeno popražimo. Kruh nadrobimo na koščke. Iz pečenega česna iztisnemo mehko meso in ga vmešamo v juho. Dodamo še nadrobljen kruh, prilijemo kis in vse skupaj kuhamo deset minut. Ko se nekoliko ohladi, juho zlijemo v posodo električnega mešalnika, dodamo mandlje in vse skupaj gladko razmešamo. Juho nalijemo nazaj v posodo, jo začinimo s soljo in poprom, zavremo in odstavimo. Vročo juho nalijemo v segrete jušne skodelice in posujemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom ter pokapamo s preostalim oljčnim oljem. Postrežemo s kozarcem izbranega vina in toplim, popečenim kruhom.
