Na zadnji tekmi je Slovenija klecnila proti Franciji z 2:5. Komentar?

Že drugo tekmo zapored smo nastreljali nasprotnika, a nismo dali dovolj golov. Na drugi strani smo jih dobivali prepoceni. Sploh takrat, ko smo tekmeca ujeli z izenačenjem. Tretji gol smo dobili v trenutkih svoje premoči. Francija je bila v igri mož na moža močna, a smo ji hitro odgovorili.

Kaj se vam bo najbolj vtisnilo v spomin po končanem turnirju?

Bilo je nekaj pomanjkljivosti in nekaj dobrih stvari. Minusa sta neučinkovitost in igra z igralcem več. Ne le da nismo dali gola, še dobili smo ga. Vidi se, da so nam manjkali igralci za power play. Kot pozitivno bi ocenil pristop igralcev in njihovo borbenost.

O čem vse boste razmišljali pred naslednjo akcijo, torej olimpijskimi igrami?

O veliko stvareh. V Innsbrucku je manjkalo kar nekaj standardnih reprezentantov. Zdaj bom z velikim zanimanjem spremljal, kako bodo do Sočija igrali v klubih. Gre za zelo pomembno obdobje. Res si želim, da ne bi imeli večjih težav s poškodbami, saj se Sloveniji zelo pozna odsotnost vsakega hokejista, vemo pa, od katerih igralcev lahko pričakujemo dodano vrednost. V Innsbrucku se je denimo z letala videlo, kako smo pogrešali branilca Mitjo Robarja in Aleša Kranjca. To sta zelo pomembna igralca tako v svojih klubih kot v reprezentanci.

Na katera vprašanja ste v Innsbrucku dobili odgovor?

Pričakovanja do najboljših igralcev so vedno enaka. Videli ste, da smo imeli težave, ko se je na zadnji tekmi poškodoval Jan Urbas in smo morali poiskati zamenjavo. Moramo biti iskreni, da se je poznala razlika. Problem je, da nosilci v reprezentanci igrajo manj vidne vloge v klubih. Ko se priključijo izbrani vrsti, dobijo večjo minutažo, zahteve so večje. To je za njih morda miselni šok. Vsi igralci prvega napada na primer niso povsem zadovoljni s časom, ki ga v klubih prebijejo na ledu. Pri nas se zelo hitro lahko vse postavi na glavo. Imam občutek, da se zdaj celo preveč potencira naš nastop v Sočiju. Moramo vedeti, da so se nam olimpijske igre zgodile že v kvalifikacijah v Vojensu. Glavna naloga za Soči je, da se optimalno pripravimo in odigramo po najboljših močeh.

Zbor za Soči bo na Bledu?

Tako je, a doma ne bomo imeli priprav. Tukaj ni vse odvisno od nas, ampak precej od olimpijskega komiteja. Za njih smo z uvrstitvijo v Soči naredili cirkus. Od strani poslušam marsikaj. Komite doslej ni bil vajen, da bi se hokejisti uvrščali na olimpijske igre. V Sočiju bomo imeli manjšo spremljevalno ekipo, zato bo ta dogodek tudi za nas nekaj posebnega. Hkrati pa bomo videli, kaj se bo dogajalo v domačih hokejskih krogih.

Z Anžetom Kopitarjem bo Slovenija dobila tri napade, ki bodo skrbeli za ustvarjalnost v igri.

Res je. Če imaš tri napade in se med tekmo kdo poškoduje, imaš še vedno na voljo dve formaciji. Pri ustvarjanju napadov je zelo pomemben David Rodman, za katerega upam, da bo na Švedskem igral čim več in prišel v formo. V Sočiju vsekakor pričakujem, da bomo v napadu bolj konkurenčni, kot smo bili v Innsbrucku.

Obstaja kar nekaj dilem. Bi Anže Kopitar in Jan Muršak na primer lahko igrala drug ob drugem?

Lahko, a bi bilo morda bolje, če bi ju dali narazen. Do končne odločitve je še daleč, sem pa seveda že veliko razmišljal o tem, kako postaviti igralce. Če bo vse optimalno, bosta Muršak in Kopitar najverjetneje igrala vsak v svojem napadu.

Kakšna bodo merila pri izboru potnikov za Soči?

Vsi prav gotovo ne bodo zadovoljni, a težko je pričakovati, da bi nekdo odšel v Rusijo, če je brez kluba. V prednosti so tisti igralci, ki so si priborili olimpijske igre. To sem jasno povedal že v Vojensu. Če me sprašujete za Tomaža Razingarja, lahko povem, da je on poseben primer. Je legenda in ima največ reprezentančnih izkušenj. Preden bom odšel v Los Angeles, se bom skušal pogovoriti z njim. Vem, da mrzlično išče klub. Upam, da ga bo dobil in se ustalil.

Koliko razmišljate o obdobju po Sočiju, prvenstvu v Južni Koreji?

Tukaj smo precej brez moči. Igrali bodo tisti, ki bodo na razpolago. To bomo vedeli v zadnjem trenutku. Zavedam se, da bo Köln v Nemčiji verjetno šel zelo daleč v končnici, da bo Jan Muršak morda zamenjal klub... Če bi ostal v Amurju, bi bil na razpolago. A po drugi strani se lahko vprašamo, kaj pa, če se Los Angelesu ne posreči in ostane brez končnice v NHL. Veliko je odprtih zadev. Lahko vam povem, da sem se pred kratkim pogovarjal z japonskim trenerjem, ki mi je rekel, da bomo Slovenci zdaj prvič videli, kako je, ko prideš na drugo celino in se privajaš na časovno razliko, na neobičajne razmere. Seul ne bo ravno prijeten, a nihče ne beži od odgovornosti.

Predsednik zveze Rakovec je rekel, da ne bo tragedija, če se Slovenija ne bo uvrstila v skupino A.

Ne, ne, jaz razmišljam drugače. Imam zelo jasen cilj.