Ponedeljek, 4. november:Po koncu krompirjevih počitnic

Torek, 5. november:Javni prevozi in šolski avtomat za kavo

Moj prvi jutranji postanek je sestanek ob 7. uri z Matevžem, vodjo projekta Podari malico, in Vladimirjem iz e-Asistenta. Dobrodelni projekt Podari malico se mi zdi krasen, najmanj, kar lahko stori vsak med nami, je, da podari eno otroško malico. Na rokometni tekmi med Slovenijo in Švico prejšnji teden so s pomočjo Dragana Gajića in Rokometne zveze Slovenije prek kratkih sporočil v enem dnevu zbrali več kot 1000 evrov. Zares pohvalno! Upam, da se jim s takšnimi akcijami pridruži še več podjetij. Ker imam sama dve hčerki, stari tri in pet let, me stisne, ko pomislim, da starši zaradi svojih stisk svojim sončkom ne morejo zagotoviti toplega obroka. Še dobro, da obstajajo dobri ljudje, ki jim ni vseeno za naš podmladek.

Odločimo se iz tega projekta narediti nekaj res velikega in pripravimo izziv za skupino dijakov, ki bodo prisotni na našem Start upu Gimnazija Novo mesto. Glede na to, da gre za njihove sovrstnike, bodo ideje in zamisli verjetno še toliko pristnejše.

Sreda, 6. november:Mlade moramo navaditi odgovornosti

Prav posebej sem ponosna na svoje dijake iz podjetniškega krožka, ki ga vodim na Gimnaziji Novo mesto, danes pa še posebej na dijakinjo, katere članek je objavljen na spletnih straneh Zavoda mladi podjetnik, ostali dijaki pa še čakajo na svoje objave. Zelo všeč mi je njihovo razmišljanje; zavedajo se, da se bodo morali truditi, če bodo hoteli kaj doseči, in to tudi počnejo. Trudijo se, iščejo nove ideje, jih razvijajo in poleg vseh šolskih obveznosti hodijo še na različne treninge. Želim si, da bi bilo več takšnih dijakov; to so namreč tisti, zaradi katerih bodo nastala zagonska podjetja, ki bodo odpirala delovna mesta. In bolj se ne bi mogla strinjati z odstavkom Aleša Špetiča: »Zadnjih nekaj let start upi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital, ki ponaša slovensko ime v svet. Slovenski start upi zaposlujejo ali bodo v kratkem zaposlovali okoli 3000 ljudi. Ko jim ne uspe v svojem projektu, ostanejo brez službe in morajo početi kaj drugega. Zato naredijo vse, da uspejo.«

Četrtek, 7. november:Otroci in izziv marshmallow

Pred približno mesecem dni sem bila na fakulteti, na delavnici dizajnerskega razmišljanja pri Roku in Blažu, ki sta nas postavila pred dejstvo, da študentje poslovne šole pri izzivu marshmallow nismo ravno uspešni. Najuspešnejši so inženirji gradbeništva, njim pa sledijo predšolski otroci iz vrtca. Vsaj tako kažejo ameriške študije.

Seveda se nisem mogla kar tako zadovoljiti z rezultati, sploh ker imam otroka, ki hodita v vrtec. Odločila sem se v eni od vrtčevskih skupin to preveriti. In to sem storila danes zjutraj. Dvajset špagetov, meter lepila, meter sukanca, škarje, penasti bomboni, prijetna tiha glasba in 18 minut. Enaindvajset otrok, razdeljenih v štiri skupine – in začelo se je.

Otroci so začeli tipično po strukturi. Takoj so vzeli špagete in se spoprijeli z izzivom, kako bi zgradili stolp. Poskušali so in poskušali, sestavljali, lepili, okoli špagetov ovijali sukanec. Priznam, na fakulteti smo se v naši skupini najprej začeli pogovarjati. Točka zanje. Najbolj zanimivo je bilo opazovati njihove odzive in poteze dela. Zanimivo je bilo, da so špagete polagali in jih postavljali navpično, kar se mi je zdelo tako »ziheraško«. Nič niso poskušali postaviti nekih oblik, trikotnikov ali konstrukcije. Vzgojiteljico sem vprašala, ali je skupina bolj previdna, in je potrdila. Skupina štirih deklic in fanta je prva zgradila stolp, visok 25 centimetrov, v dobrih petnajstih minutah. Ostalim pa ni uspelo. Največ težav jim je predstavljalo, kako pričvrstiti špagete na mizo.

So pa vztrajali. Neki fantek predstavlja zelo dober profil start up tipa, ki ne odneha zlahka in je trmast, stokrat je poskusil in poskusil in skoraj bi mu uspelo. Ponudila sem jim drugo možnost. Skupina deklic in fanta, ki ji je edini uspelo postaviti stolp, je takoj privolila v vnovičen poskus. Prav tako je odločno privolil »start up fantek«, vsi preostali pa so odnehali. Da, prav ste prebrali, odnehali so, 13 otrok je odnehalo. Otroci, stari pet let, že imajo v sebi strah pred neuspehom. Ne zmorem, ne bo mi uspelo, če mi ni že prvič – katastrofa! Kljub prepričevanju se ne dajo. Bo tudi tukaj zatajil sistem? Doma, pri starših?

Petek, 8. november:Pričel se je težko pričakovani finale

Dan se začne pestro kot vedno. Kot mamico me stisne zjutraj, ko ju pospremim v vrtec, saj se zavedam, da ju tri dni ne bom videla. Še zadnji poljubček princeskama in odhitim novim izzivom naproti. Dan je intenziven, še zadnji pregledi opravljenih stvari, še zadnje priprave pred velikim začetkom, še zadnji telefonski sestanki, izjave za javnost in pot me popelje v Novo mesto. Sprva imam kratek sestanek na Startup Novo mesto, kjer tudi prevzamem promocijski material Mozilla Slovenija. Prav tako prevzamem promocijski material Banke Koper. Z ekipo gremo čez seznam in dogodek se prične. Dijakov je manj kot pričakovano, kar me razžalosti. Ne razžalosti me dejstvo, da je manj dijakov, ampak govorice dijakov, ki pravijo, da jih je očitno 'samooklicani' podpornik podjetništva, ki ima po celi državi podjetniške krožke v srednjih šolah, odvračal od naše udeležbe. Verjamem, da so podjetništvo ljudje, in da se vlaga v njih, zato sem prepričana, da se bodo v kratkem ne-podporniki oz. tisti, ki želijo imeti nad podjetništvom nek monopol morali naučiti, kaj je pravzaprav podjetništvo, ter da je konkurenca (v kolikor so nas za to imeli, se mi zdi smešno) zdrava. Seveda z legalnimi pristopi. Pravijo, da za vsakega raste palica in v to ne dvomim. Čez čas se vprašam… zakaj? Pa saj tudi to je podjetništvo, kjer moraš biti pripravljen na vse; tudi laži in podtikanja se pojavijo. A če si dober in pošten, preživiš. Vem, da lahko zase rečem, da sem vztrajna, trmasta in da ne bom tako zlahka odnehala, sploh če sem v nekaj 100% prepričana. In tisti, ki me poznajo, to vedo. Dogodek bo izvrsten v vsakem primeru! Ideje so odlične, dijaki so perfektni, glavo gor in gremo!

Sobota, 9. november:Delo, delo in še malo dela

Večkrat omenjeni in zame težko pričakovani Startup Gimnazija Novo mesto je že v polnem teku. Podobno kot sem dejala za spanec in poudarek na kvaliteti in ne v količinskem trajanju spanca, je tukaj zgodba enaka. Nekoliko manj udeležencev od pričakovanega in prijavljenega, vendar lahko rečem, da so dijaki razdeljeni v pet ekip in delajo s 120% zmogljivostjo - to je ta kvaliteten kader, ki se ga išče in tovrstni mladi so naše upanje, naš optimizem in naš boljši jutri.

Za ta dogodek sem kontaktirala malo morje šol, se osebno srečala z ravnateljicami, profesorje nagovarjala za dodatno promocijo ter vabila dijake. Oblepili smo plakate, ekipa je intenzivno delala na dogodku, da bodo dijaki le odnesli kaj uporabnega in se odtrgali iz povprečja. Recimo, da je bilo obveščenih 500 dijakov. Odzvalo se jih je 20. Torej iz kimanja, da so tovrstne zadeve odlične, je v stanje AKTIVACIJE preklopilo 20 dijakov. To je kader, ki ga iščem, to so osebe, s katerimi je možno dosegati neverjetne stvari. Bi bilo teh 20 v mojem ožjem izboru na podlagi poslanih življenjepisov? Presodite sami! Skratka, vse dobro, vse lepo, gremo naprej, delamo na polno, se družimo, ustvarjamo in vikend maksimalno izkoriščamo za boljšo prihodnost.

Nedelja, 10. november:Najboljši so dijaki ekipe Bill Scan

Ideja Bill Scan je poslovna ideja dijakov Gimnazije Novo mesto ter dijakov Šolskega centra Velenje. Aplikacija nudi slikanje in učinkovito shranjevanje računov, garancij, opomnike pred iztekom garancij, sortiranje po datumu in iskalnik po ključnih besedah ter datumu. Skenirani računi se bodo nemudoma shranili tudi na spletu, v računu uporabnika. Tako olajša skrbi pred izgubo računov in morebitnih zapletov pri uveljavljanju reklamacij. Aplikacija bo imela svojo platformo, uporabnik pa bo do nje dostopal z lastnim uporabniškim imenom in geslom. Aplikacija bo preprosta za uporabo in namenjena uporabnikom pametnih telefonov, vseh startostnih skupin.